Smer je glede na moje prejšnje vzpone v njej postala precej bolj izpostavljena, krušljiva in malenkost daljša. Mogoče sem se pa spremenil jaz? Hm.
Mal sva počakala, da se je zlil dež in dočakala lep večer🌸 Super skala, lepe smerce, Matjaž raketa. Prijetno za po šihtu.
Ob prvem obisku se mi je zdela lepša, tokrat pa še vedno lepa, a malo bolj razgibana. Detajl pa sestooop :p Še dobro, da se napovedi o nevihtah niso uresničile. :smehljaj:
Dobra smer ampak ne tolk dobra da bi jo šel ponavlat...6/10. Začetnega štanta oziroma klina nisva našla, mogoče je bil še pod snegom. 1. raztežaj direktnega vztopa štarta v vpadnici zajede - neizrazito poč obviješ malo po desni (pod večjim skalnim mostičkom nekaj korakov desno, navzgor in nazaj v zajedo. Sledi lepo plezanje po zajedi/kaminih do večje police kjer se zacne originalna smer. Možni dostop do smeri tudi po diagonalki, ampak se splača it po direktnem vztopu, ker je en raztežaj kaminov lep za prste polizat 😁. Nato bolderski vstop v zajedo iz police in naprej po zajedi v lepi skali.…
Od daleč zleda lepša.. Najlepši je prvi raztežaj v zajedi, ki se začne z bolder sceno, "prečka" je pa tolk kratka, da ni omembe vredna
Lepa krajša smer, sva pa zadnji cug zgrešila, ker so naju neki klini zavedli v desno v previse. Tam se pa brez pomoči ne bi spravila čez. Mogoče kdo ve, katera smer je med Hladnikovo in Direktno smerjo?
Ni bilo dileme, da z Zijotom in Žanom ne bo pokanja in dogodivščin že med vožnjo, parkiranjem, na dostopu in seveda na vsakem štantu. :) Poleg pokanja je bilo na izstopu iz smeri tudi nekaj grmenja in sodre, a k sreči šele proti vrhu in ni bilo krize, saj nas je oblak le oplazil. Zijo je tokrat plezal tudi dva raztežaja naprej in šele sredi raztežaja sem opazil, da pleza v aprovčkah in to precej hitro - očitno plezalke obuje za VI ali več. Hmm... Smer je bila še kar, spodaj skala boljša, od polovice dalje pa je bilo treba bolj paziti. Klinov je načeloma dovolj s kakšnim delom, kjer bi si še…
Tja. Nekako sva si po lepi zaželela še eno za popotnico v dolino in tole jamo sem si dobro ogledal že iz sosednje smeri. Prvi cug začneš tako, da se sprehodiš po šodrasti rampi. Štant v liniji zgornje zajede zdaj označujeta dva klina, saj je Šef tja vrnil še enega, ki sva ga odstranila iz smeri brez imena. Že začetno poplezavanje po poličkah mi ni preveč dišalo, zato sem se mimo prvega detajla kar sprehodil. Tu pa sem se ustavil, saj se je pred mano dvignila navpična zajeda med dvema gladkima platama. Prvi klin je na višini kolena, drugi nekje pet metrov višje. Tudi nameščanje varoval ni bilo…
Vrhunska smer. Da prideš do prvega štanta je na desni uhojena potka. V drugem ključnem raztežaju je na vsake pol metra klin, ampak so zabiti na nerodnih mestih zato je mogoče lažje iti kar naravnost po poki vendar potem ni nobenega varovanja, razen če imaš s sabo večje frende. Sledita še božanski kamin poln šalc in na koncu plata, kjer ni ravno očitno kje poteka, najbrž po levi med obema stebroma. Hvala soplezalcema za nepozabno turo in potrpljenje haha:smesko:
Opremljenost v vodničku S1, tako da si predstavljaš, da bo dovolj svedrovcev. Napaka! Prvi svedrovec 15m nad tlemi... nato do sidrišča ok, drugi cug je razmeroma lep, v tretjem pa spet presenečenje... svedrovec 2m nad sidriščem, nato pa do naslednjega sidrišča nič. 4. cug na začetku 3je svedrovci. Skupaj 11 svedrovcev, 3 prepareli štrikci in 4 štanti na 180m smeri. Toliko o S1. 🙈 Skala se kruši in ima precej drobirja.
Prva resna ne-mentorska smer v hribih:) Idejni vodja Jakob me je dost nahajpu da sm reku ajde in sva zarinla. Dobra plezarija. Le konec tretjega in začetek sedmega cuga je bil nekoliko krušljiv, drugače pa uredu skala. Tudi luska je zdržala;) Smer je sicer dovolj nabita, po večini so na štantih svedri. Si pa izgleda s tem še nisva zaslužila piva, saj sva morala poiskati še pot do koče čez labirint ruševja. Hvala Jakobu za dobro družbo in dobrega soplezalca:)
V smeri sva imela super razmere (sama sva bila v celi steni; bilo je ravno prav oblačno, da popoldne ni bilo hudo vroče, ko je sonce posijalo na steno; skala je v tej smeri nadpovprečna za slovenske hribe), tako da sva uživala. Nekaj nadpovprečne pozornosti je zahtevala le orientacija in drugi raztežaj z malo strašljivim detajlom (prečko in plezanjem navzdol), ki na koncu ni tako težek, če veš, da te čaka rešilni stranc, a sem 10 min opazoval vsak grif in stop, preden sem se odločil za ključni tvegan gib. Sicer varoval je bilo veliko, a nisem ravno želel zanihati v prečki in izpuliti frenda…
Prva dva raztežaja je skala bolj tako, nato pa sledi lepa plezarija. :)