Karavanke
I am 19 years old. Ok, 20 in one month. And I have to say that I am proud of what I have done today.I had been watching one gnarly line on my home playground for almost a month. A month full of preparing, trainings and waiting for right conditions. That line is named ''Večerna'' - Evening one. It ha
... for everyone!foto: Aleš KeglThis week is on of the best I have ever had. I'm skiing almost every day - 4 days on skis and one for resting haha. Tommorow it's going to be one hell of a day - sun will come out and we are going to Vogel mountain again. :)After failing to ski NE ridge of Begunjščica
BegunjščicaMonday morning was a rainy, foggy and sleepy one. I think I hadn't gone so late on skis ever before, but I knew that days are becoming longer and when there is bad weather in the mountains, usually no one is there.Drejc sent me a picture of Begunjščica an evening before and it looked good
Kot že prejšnja leta, sem tudi tokrat pripravil izbor svojih najljubših gorskih fotografij iz leta 2015. Osvojil sem preko 50 vrhov, od tega jih je 35 segalo preko 2 tisoč metrov. Vogel Mrežce Julijci s poti na Dovško Babo Mati narava se je poigrala :) Reševanje pod Mojstrovko Na Trianglu ( Vrh Ljubeljščice ) Veliki vrh - Karavanke Prava idila pod Snežnikom Begunjščica Turno - smučarski vzpon na Hoher Zaun 3451 m Dobro jutro s Kredarice Razor & Prisojnik Neuspešen vzpon na Triglav. Sestop do Kredarice Kotova špica Razgled z Viševnika Na 2410 m visok Križ Nočna na Veliko Mojstrovko Izstopajoči…
Matevž Lavrič - blogZ Ljubelja sva se s prijateljem ob treh popoldan odpravila čez Šentanski plaz na Begunjščico. Razmere za vzpon in spust s smučmi so bile zelo dobre. Srečala sva ogromno turnih smučarjev. Ob petih sva bila na vrhu in pred temo na izhodišču.Veliki vrhTu gor jo ucvreva :)Strmina nekaj časa ne popustiVr
Matevž Lavrič - blog
Vodi: Tone Trope Ob 6. h se zberemo pred LPP in se odpeljemo proti mejnemu prehodu Ljubelju. Ljubelj – Zelenica – Begunjščica – Roblekov dom – Prevala – Bornovi tuneli – Ljubelj. S parkirišča se usmerimo na peš pot v smeri Zelenice, Vrtače in Stola. Kolovozna pot, ki poteka po […]
Poročilo, Turni klub Gora: Ob taki napovedi se človeku kar ne ljubi vstati sredi noči in smo lepo počasi točno opoldne štartali z Ljubelja (s sabo sva vzela bordarčka, ki je bil tokrat na smučeh ;). In nič nam ni bilo jasno, sneg je bil presenetljivo zelo kompakten (pričakovali smo gnoj), zjutraj verjetno celo pomrznjen - čeprav je bilo oblačno, vlažnost skoraj 100% in tempreratura ponoči ni padla pod 6°C. Z vrha smo odsmučali po Osrednji grapi (normalni izstop na greben je kopen, levo od normalke pa še široko zalit), kjer je bila smučarija zelo lepa, sneg pa kot puterček. Na plazu je šlo ena…
Poročilo, Turni klub Gora: Popoldanska, megla naju je sprejela na vrhu Plazu nad Zelenico in naju spremljala v smeri Trolko po kateri sva pritipala na vršni greben. Odsmučala sva nazaj za sledmi, snežne razmere mešane a v splošnem zelo dobre, preko skoka/ožine v spodnjem delu je snega malo, nekaj sva ga tudi oluščila, tako da je malo kontakta s skalo. Po plazu je šlo OK, po smučišču pa je sneg vedno bolj cukal, tako da je bilo spodaj najbolje peljati tam, kjer je šel pred dnevi ratrak.
V Osrednji grapi krasno smučljiv bolj ali manj zbit sneg, na plazu je sledilo vrhunsko smučarsko uživanje po (malček 'postanem') pršiču. Nižje nekaj skorje, ki se je ob večji hitrosti lepo prebijala, zaključek pa lagodna smuka po mokrem snegu...
Zaradi ležernosti sva bila malo pozna, čeprav gaženje po Šentancu niti ni bilo naporno. V Osrednji grapi sva nato imela zelo slabo svetlobo, za nameček naju je na plazu, ki je bil krasno pršičast, zagrnila megla in še mrak povrhu, tako da sva navzdol bolj tipala, kot plavala v pršiču...
Ena hitra popoldanska, ki se je zaradi večje doze pikanja kar dodobra zavlekla vse do noči. Gor grede smo zelo izbirčno prebirali snežne trakove nad nami, dokler se nismo ustavili pod desnim delom stene Begunjščice in se zaprašili v vabljivo grapo, ki naj bi nosila ime Rožičeva. Po strmi in luštni telovadbi v prvem skoku smo se nad njim začuda znašli kar nazaj na plazu, a nič ne de - bilo je sladko. Zatem smo le vstopili v pravo steno in z užitkom preplezali 'poševni' skok, ki se nam je odprl tik zatem, ko smo že ugotavljali, da grapa sploh ni zalita. Nad njim smo takoj trčili še v tretji in…
Traso povsem neasfaltnega 'gira' nam je tlakoval Nejc, mi smo jo seveda navdušeno in hvaležno posvojili. 'The' krog je bil čisto druga pesem kot kratek krogec izpred par tednov, na koncu je višinomer pokazal celo blizu 3k vm, tako da ni čudno, da smo dooolgo brcali. Pikici je bila tura sploh blazno všeč, saj je kar ni in ni hotelo biti konec, dodatno je seveda neumorno stišala pokukat tudi na Robleka, ki sem ga lani tako hvalil, in tudi prečnice pod Pečmi ni hotela niti za ped zamuditi, za kolovoz je kar nisva uspela prepričati in smo se tako namučili še z iskanjem in brcanjem gori doli pod g…
Begunjščica ponuja kar pester izbor variant kolesarskega obkoljevanja, enega daljšega smo prebrcali pred leti, tokrat nam ob petih popoldne več od najkrajšega krogca niti ni rojilo po glavi, razen upanja, da se ja ne bi uscalo. Na koncu se je dan preoblekel v prav čudovit večer, zankica v 'nasprotni' smeri je bila pa tudi nadvse PP, prijetna in pestra... Ljubelj - Bornova pot - Preval - Poljška planina - Tinčkova koča - Zelenica - Ljubelj; 1150 m, 3 h. Po čudoviti Bornovi potki in mimo izvira Rože do planine Planinica je že klasika. S Poljške planine smo se zatem spustili po markirani poti v…
Kratek skokec na sneg, katerega nama je v 'deževnem' gozdu nad Prevalom olajšal predhodnik, ki je na drevesni meji očitno obupal, tako da sva imela zgoraj čast tacati po novi obleki, 'odritala' sva po Šentanskem plazu...
Ljubelj - Born - Preval - Begunjščica - Roblek - Roža - Preval - Born - Ljubelj za pešakinjo in Ljubelj - Born - Preval - Roža - Poljška - Roblek - Poljška - Sankaški - Rodine za kolesarja. Popoldanska, ta hitra. Bornovo pot se je navzgor dalo presenetljivo tekoče odpeljati in le nekajkrat je bilo kolo potrebno tudi ročno prestaviti. Od Prevala naprej sva šibala ločeno in v razmaku nekaj minut sočasno dosegla Roblekov dom. Po posvetu z 'oddaljeno in prijazno bazo podatkov - hvala ;)' sem se odločil za spust v Rodine. Do Sankaškega doma kot pred kratkim (kolovoz mimo Tolstega vrha je bil tokra…
Dež, dež in še enkrat dež, ki pa snega ni pretirano namočil. Bolj se je spravil na 'skale', saj je v vpadnici vrha nekaj velikega na lepem popustilo in je vse skupaj s silovitim truščem zgrmelo proti Zelenici. V megli s Plazu nad Zelenico sicer nisva videla prav nič, je pa celoten hrušč Marijano odvrnil od nadaljevanja in mi je nemudoma ušla dol. Na vrhu se je dežju pridružil še mrzel veter, tako da mi ni bilo prav nič samotno...
Ravno sva se potikala po tistem koncu in sva v pričakovanju kratke turce zavila proti Tinčkovi koči, odkoder sva se usmerila proti Smokuškemu plazu. Tu sva sledila osamljeni smučini, ki pa je v vršnem delu (kjer se plaz razcepi) začuda odvila desno. Seveda sva ji radovedno sledila, a na grebenu potem nisva bila več tako navdušena, saj naju je do vrha (gor-dol) pod smučmi mučil gnoj...
Pršiča res ni bilo za zamuditi in sva popoldne neobhodno poletela na Begunjščico. Spustila sva se po Osrednji grapi in vse do podna uživala v izvrstni smuki. Brez dvoma je bilo vsaj za 'majka'... ;)
Vzhodni greben Begunjščice sva parkrat že imela na 'smuški muhi', a zgoraj kar ni bilo pravih razmer. Pozimi sva ta 'od gornikov pozabljen' greben že prehodila, tako da sva vedela, da bi bil smučljiv, izkazal se je pa za naravnost luštnega... Šentanc je bil presenetljivo trd, tako da sva se samodejno usmerila proti vstopu Lenuhove smeri, kjer sva z veseljem uzrla, da nama je nekdo podaril stopinje. Sneg nad napoko v direktnem vstopu nama je po par neuspelih poskusih ravno še omogočil poteg navzgor, višje so bile razmere nasploh odlične in stopinje so naju vodile več ali manj po žlebičkih nara…
Z Begunjske Vrtače (Begunjščica) na plaz levo (gledano od spodaj) od Šentanskega poteka nezahteven alpinistični spust ('bogsigavedikje', III). Povsem lahak prehod z grebena na plaz sicer poznam (izkusil v kopnem pri sestopu), a ga kasneje navkljub iskanju nisva našla. Tokrat sva šla potipat žleb povsem v desnem delu, ki s plazu glede na zemljevid vodi direktno na vrh. Nad plazom je neverjetna zmešnjava grap, žlebov in zapor. V zatrepu plazu (1600 m) sva nadaljevala po glavni grapi (desno), ki je vodila najvišje. Pod njenim zatrepom (stena pod grebenom) ogromen skalni klin grapo cepi na dva kr…