Štajerska
Na fantastično lepo, sončno in toplo soboto smo člani našega društva in še nekaj članov PD “Boč” Kostrivnica obiskali karavanško lepotico – Golico 🙂 Do koče in na vrh smo se povzpeli po običajni poti iz Planine pod Golico, kjer … Beri naprej →
Pretekli vikend je na Celjskem potekalo državno tekmovanje v planinski orientaciji – SPOT 2016, katerega so-organizator (organizatorji: PD Slivnica pri Celju, PD “Sloga” Rogatec, PD Celje Matica, PD “Boč” Kostrivnica, PD Vitanje) je bilo tudi naše društvo. Tako nas je v
Tudi letos smo se ob dnevu upora proti okupatorju tradicionalno udeležili pohoda na Boč. Ob 8 uri smo se vsi zbrali pri osnovni šoli v Kostrivnici. Odpravili smo se po markirani poti mimo cerkve sv. Lenarta proti vrhu. Sprva je bilo vreme še toplo in smo nekateri bili celo v kratkih rokavih. Ko smo
PD Vrelec Rogaška
Pomlad je v polnem zagonu iz zemlje so pri kukale prve cvetlice nekatere pa že zdavnaj.V glavi je bilo veliko opcij hribov za pohod nekaj novih še ne prehojenih ampak na koncu se odločim za Boč.Grem občudovat Velikonočnico - Pulsatila grandis saj je na Boč-u eno redkih rastišč te rastline v Evropi..
Tone Toplak Photography - blogKo pomislimo na Karavanke si ponavadi predstavljamo Golico in Stol. Vendar Karavanke so daleč najdaljše slovensko gorstvo, ki se vleče vse od Trbiža v Italiji, prek osrednja grebena Stola in Košute na Koroško (Peca). Tam grebena še ni konec. Le ta zavije ostro južno v obliki Vitanjsko-Konjiških hrib
21.4.2014 - Kranjski rak-Mala planina-Velika planina-Gradišče(1666m)-Kranjski rak(4h30min) 4.5.2014 - Zavetišče v Gozdu-Tolsti vrh(1715m)-Koča na Kriški g.(1471m)-Gozd(4h)(Marta, Stane) 11.5.2014 - Kamniška Bela-Presedljaj-Konj(1813m)-Planina Dol-(lovska pot!)Dolski graben(7h15min) 22.5.2014 - 1.prip.tura za Monte Roso-2014 Okrešelj-Turski žleb-Turska gora(2251m)-Turski žleb(7h) 25.5.2014 - Rudijev dom-Donačka gora(884m)-Ravno Cerje-Boč(978m)-Plan.dom-Zg.Kostrivnica(8h) 1.6.2014 - Planina Podvežak-Lastovec-Deska-Vodotočnik-Lučki Dedec(2023m)-Pl.Podvežak(7h) 6.6.-8.6.14 - Stari Grad-Velika…
Prvi spust po tisočmetrski S steni Kladiva je uspel Iztoku Tomazinu: SZ žleb, V+/VI-, S6/S5-S3, 1000 m . Problem je priti pod steno. Hajnžev graben letos ni zalit za smučanje, tako sva goljufala iz Srednjega kota (Travnik), kar pa tudi ni bila dobra varianta, saj je bilo treba smuči sezuvati. Smer sva pozimi že splezala pred leti , tudi tokrat sva vstopila direktno, vsi skoki do vrha so bili zaliti (za plezanje več kot dovolj, za smučanje so trije smotani in gre glih-za-glih), same razmere so bile sicer varne, za smučanje pa niso bile preveč dobre, snežna podlaga se je spreminjala, dno grape…
Še ena Tinetova lepotička, tokrat nad Žabniško krnico in spet z Matejem v vodstvu, Marijanca je medtem kolesarila, tokrat čez Višarje in se pritožila nad razdejanjem žičničarjev... Pod steno smo spet kar 'pritekli' in prvo, kar je Mateju v krnici padlo v oči, je bila markantna in divja V stena Viša ter njemu že na pogled čudovita linija diretissime naravnost po steni navzgor. Pogled v vodniček je razkril, kaj bi drugega, da sta tudi to lepotičko prva preplezala Krobath in Metzger, težavnost pa je vsem trem smerem zelo podobna in ni vrag, da jo bomo morali potipati. Naši sobotni je uradno ime:…
S raz Visoke Bele špice (IV+/III-IV, 280 m) je tako opevan, da ga je bilo potrebno enkrat potipati. Ker je Manjca pri rehabilitaciji še v 'asfaltni' fazi (v soboto prikolesarila na Pecol, v nedeljo na 'Mangart'), sem si izposodil Pikico, ki je po neumornem namakanju v horizontalni slanici, že pogrešala vertikalo. Seveda sva se lahko zadovoljila samo s celotnim razom, ki ga začuda pleza le slaba tretjina, večina začne kar na sredini. Malce naju je vnaprej sicer mučil raztežaj v spodnjem delu, kjer naj bi bila plošča z gladkim previsom (IV+), tako da sem doma trikrat preveril, če imam plezalnik…
Gamsov rob naju je resnično dolgo vabil, pravzaprav vse od takrat, ko sva si prebrala Avčinovo štorijo o bingljanju na vrvi. Opisa sva imela celo dva, italijanskega sicer nisva preveč zastopila, Miheličev je bil pa bolj vzpodbuden, a se je v zgornjem delu izkazal za precej netočnega, kar pa sploh ni bistveno, saj si smer verjetno vsak 'plezalski posebnež' izbere po svoje, glavnih prehodov pa praktično ni moč zgrešiti, ker so ponujeni na pladnju. Gamsov rob je stranski greben, ki se iz doline Mangartskih jezer pripne na glavni greben tik Z od Hude škrbine, ki Kortiniški Mali Mangart loči od Ma…
Na grebenu Loške stene sva bila že nekajkrat na obisku, tako z bavške kot koritniške smeri in sva prehode ter prečenje okvirno po odsekih že spoznala, le del med Briceljkom in Morežem, kjer sva se takrat grebenski rezi izmaknila nekje 100 m nižje na balenski strani, nama je bil še neznanka, a sva imela strogo grebensko linijo tudi tam že ogledano, čeprav naju je že samo s pogledom močno plašila. Prav zaradi prehodov po/ob rezi Z žandarja Moreža sva izbrala prečenje z J na S, ker je iskanje prehodov navzgor pač lažje. Namesto normalnega pristopa iz Kluž sva tokrat zastavila po zelo samotnem br…
V glavnem grebenu Kaninskih gora nad Nevejskim prevalom je stranski/severni greben Hudega vršiča med najbolj izrazitimi in naju je z druge strani na obisk povabil s svojo zalitostjo. Pogled v bogat seznam spustov Maura Rumeza nama je razkril 45-60°... Vzpon sva zastavila po mulatjeri (oznaka 636) direktno na pode (Pala Celar), kjer naju je že čakala osamljena smučina. Zelo lep in samoten pristop, neprimerno bolj privlačen od smučišča ali goljufije z nihajko. Na podih sva odvila po svoje, v labirintu povsod izbrala gornjo varianto in presenetljivo elegantno dosegla vznožje na desni strani pods…
Žrd (Monte Sart, 2324 m), severni greben V Reklanici in na Žrdu še nisva bila, a nama je Buscaini nastavil tako privlačno vabo, da sva jo neobhodno pograbila, saj je bila kot ustvarjena za naju (= iskanje prehodov, divjina in nekaj težavic za posladek). Opisa smeri po S grebenu sicer nisva prav veliko razumela, a je bil ohrabrujoče kratek: prvi vzpon davnega leta 1927, še brez ponovitve, prehodi naj bi imeli 'domnevne' težave III. stopnje, 8 ur, 'povsod' naj bi se držala levo, omenjena je bila ena krnica in pa gladek žleb s kaminom... Iz Tamaroza (612 m) sva zastavila po prijetni in slikoviti…
Ko so FATovci zvečer objavili , da je bila ponovno presmučana najtežja smer pri nas (VII: res dolgo naju je matral 'firbec', kako v živo izgleda smučarska sedmica), nama je globoka želja samodejno odredila turo, da nemudoma izkoristiva sneg, ki je samo za enkratno uporabo, kot je po spustu zapisal Davo Karničar. V kopnem smer sicer poznava , a naju je v snegu zatem pričakala čisto druga zgodba. Lepša, a tudi bistveno bolj zahtevna... V 'občudovanju' razdejanja plazov v zatrepu Ravenske Kočne sva ulovila sobotne sledi in se desno ob steni Dolgega hrbta po vse bolj strmi grapi Malo žrelo, ki pa…
Lani v aprilu sva zlezla Kramarjevo smer v povezavi s Črnim grabnom, ki pa takrat niti najmanj ni bila smučljiva, saj so bili vsi trije skoki kopni in pravzaprav nisva verjela, da so lahko prav vsi zaliti, posebno spodnji! Ocena smučarske smeri Kramarjeva - Črni graben je V, mesto S6, 700 m. Smer je smučarsko-alpinistični 'hit' letošnje sezone (vsaj 20 spustov) in sva jo morala tudi midva 'pod mus povoziti' - ampak strogo med tednom, ko tam ni neznosne gužve. Tako sva popoldne povlekla čisto samotno gaz na Storžič, saj je novi sneg v spodnjem delu povsem zamedel sledi. Vstopnega skoka zares k…
Smer v Z steni Kalškega Grebena Neškarjeva prečka (IV-, 800 m, do 45°) sta prva našla in presmučala Črnivec in Terčelj. Ključ spusta je odkriti prečko z vršnih vesin v Neškarjev plaz nekje na višini 1650 m. Midva sva se 'popoldanske' ture lotila od Suhadolnika: po cesti do lovske koče, levo po gozdni vlaki in višje na križiščih po občutku desno navzgor do 'konca' (1300+ m), odkoder sva prečila v Neškarjev plaz. Višje se je glavni krak grabna zožil v kratek žleb (skok je bil dovolj zalit), nad njim pa sva v nepregledni 'pahljači' izgubila vsakršno orientacijo. Nekako neučakano sva nemudoma pre…
Popoldne sva šibala proti Velikemu vrhu in v škrbini (kamor pripelje markirana pot) dvoglavega Toplarja (2000 m) opremljena z različnimi zobmi skočila na drugo stran v Tihotapsko grapo. Sam sem poskusil na smučeh (ocena težav: IV), a sem na skoraj kopni ožini (100 m pod grebenom, dalo bi se 'poštamfati' po skalah) po hitrem razmisleku dokončno zabremzal (zares znervirala me je snežna podlaga, ki je bila neverjetno zglajena, tako da pri bočnem drsenju 'v neznano' ni bilo zanesljive opore - po drugi strani so robniki v skokih/zavojih začuda prav lepo prijeli). Peš sva nadaljevala še dobrih 100…
Greben nad Kališčem (1899m) proti Spodnjemu Rokavu, ki zagotovo le tu in tam dočaka obisk, sva imela že dolgo ogledanega, žal opisa nisva nikjer staknila, sva pa nekje zasledila besedico o trojki. Na greben sva vstopila z ustja krnice Na gruntu (okoli 2050m, Z od BII), tako sva se povsem umaknila nadležnemu ruševju nad Kališčem. Plezanje na greben in po njem na prvi (travnati) stolp je bilo lahko, tu pa so naju zagrnile goste meglice, ki naju kar niso hotele zapustiti. Sestop v ostro škrbinico sva poiskala nekaj nižje v desnem boku (izpostavljen, trentarski prehod) in splezala na vrh drugega,…
Dve leti je, kar sva bila Petrova gosta na grebenu najtanjše gore JA. Prav nerodno in počasi sva se kobacala za njim in se prvič spustila po vrvi. Na tipično trentskem grebenu nama je bilo res strašno všeč in sva ga imela vse od tedaj nekje v mislih. Tokrat sva zastavila v obratni smeri, od Obljaka prek Malega Pihavca na Velikega. Normalna smer poteka navzdol, tako da z najtežjim delom (sestop v škrbino) opravimo lepo po zraku. Uradno je menda mesto ocenjeno s III+; Peter se je na to pridušal, da je gotovo IV; midva zdaj zapiševa, da tudi IV verjetno še ne bo točna številka... Na Obljak sva p…
S Pikico sva v podobnih razmerah ponovila turo od lani ( Mangart uber alles , 19.6.). Sončno jutro sta proti vrhu žal zamenjala megla in veter, tako da je bilo tudi za orientacijo (beri pestrost) na začetku spusta poskrbljeno... Tokrat sem v živo lahko opazoval, kako je v danih (pozno pomladnih) razmerah in na takem terenu (dolge prečnice, vse tudi delno navzgor) snežna deska bistveno bolj omejena od smuči. Ne samo, da z desko navzgor (ali čez kratke kopne odseke) ne gre in jo je potrebno večkrat odpenjati. Problematično je, da pod smučmi od sonca namočeni gnilec na veliki strmini hitro splaz…