Julijske Alpe
Hvala Franciju za dober namig in opis ture izpred dveh dni. Njegovemu opisu vzpona do Triglavskega doma na Kredarici bi dodal le to, da so bili danes srenači zelo dobrodošli od zatrepa pa skoraj do vrha Begunjskih vratc, pri prečki pod Ržjo in Kredarico pa bi šlo tudi brez njih. V senčnih predelih
Ker je cesta v Vrata prevozna do odcepa za Cmir,je v tem času ta smer najbolj optimalna za vzpon na Kredarico,čeprav se smuči nosi pol ure do snega. Že zjutraj sneg ni bil pomrznjen le višje proti Peklu je bil v senci trd.Za prečko proti Kredarici so bili obvezni srenači.Ker so bile razmere zaradi
DVODNEVNI POHOD PO JULIJCIH, ČEZ PLEMENICE NA TRIGLAV (2864 m)-ZZ, STANIČEV DOM- CMIR (2393 m)-Z V soboto, 5. 8. in v nedeljo, 6. 8. 2017 dan: ob 5. uri zjutraj se zberemo na parkirnem prostoru pred občinsko stavbo v Sežani in se z osebnimi avtomobili odpeljemo do Mojstrane in naprej v dolino Vrata,
Planinsko društvo Gornja Radgona vas v soboto in nedeljo, 8. in 9. 7. 2017, vabi v osrčje Julijskih Alp. Odpravili se bomo do Staničeve koče in se naslednji dan po zahtevni poti povzpeli na Cmir (2393 m) ali Begunjski vrh (2461m). Spali bomo v Staničevi k
Zvezna snežna odeja se prične na prečki. Do tja je nekaj uporabnih jezikov, a ne bodo več dolgo. S turo sva pričeli šele okoli 9.15, kar je omogočilo relativno udoben vzpon na smučeh (osenčeni deli so bili namreč okoli 11h še vedno zabetonirani). Izjema je bila le strmina pod Begunjskimi vratci,
Včeraj s sodelovcem čez Slovensko na vrh Triglava in smuk za Cmirom v dolino, ker sva bila dovolj zgodaj so bile razmere v steni in na spustu OK. LPM
Dvajseto obletnico medmrežne strani TKG, ki so ji mnogi predani turni smučarji namenili s sentimenti prežete zapise, se spodobi obeležiti tudi s spodobnim turnim smukom. Za spodoben turni smuk pa se spodobi pridelati vsaj 1400 višincev ali več. In kam se podati v dneh, ko naši in inozemski orli fr
No, ker je bila turnosmučarska tura na Cmir tokrat na žalost odpovedana, je Jani prevzel pobudo in si izbral za cilj Jalovec. Že v sredini tedna sem malo tuhtal ali bi se za vikend kam v gore odpravil ali ne. Spremljal sem vremensko napoved in bila je kot naročena. Niti enega oblačka nismo opazili n
Vse od spusta s sedla Malega Triglava na Triglavski ledenik , ki za prehod iz SV stene izkoristi Mullerjev kamin, sva pogledovala Z/desno od vpadnice, kjer sva nekako slutila, da bi se dalo nit smučarsko vdeti prav do vrha Triglava, kar je gotovo sen vsakega smučarja pri nas, ki se z zračnim smučarskim užitkom spušča po strmih vesinah in grapah. Do sedaj sta bili prav z najvišje točke Triglava presmučani dve različni smeri: v okviru zavarovane poti na sedlo pred Malim Triglavom je bilo že večkrat smučano (nadaljevanje spusta je bilo zatem izvršeno ali po SV steni ali v okviru poti na Kredaric…
Vozila sva se za soncem in pristala v Vratih. Tako sva skočila pogledat Za Cmirom, kjer sva še pred kratkim navdušeno vijugala. Sonce nama je namesto dežja mežikalo še vse dopoldne, v krnici se je povsem pooblačilo, na škrbini med Begunjskim vrhom in Rjavčevimi glavami naju je pa zagrnila megla in šele v zaključku, v gozdu, se je ulilo z neba. Plazovina je takorekoč na celotni višini 'vseobsegajoča', smučanje po in ob njej v namočenem snegu ni ravno 'bogvekaj'. Pravzaprav slabše smučarije verjetno še nisva doživela, temu se tako sploh ne more reči, saj sva večinoma vozila od enega brega k dru…
Na Luknji sva razočarano zrla v povsem travnate vesine Pihavca. S Cmira je izgledalo bistveno drugače: dovolj snežnih prehodov/jezikov, pravzaprav je bila belina v večini. Le dan kasneje je bil pogled povsem zelen, z le nekaj zaplatami snega. Marko je tako navijal za Slovensko, Marijana pa je prisegala na pravilo, da se bodo snežni prehodi od blizu že pokazali, kot je navadno tudi pravilo. Se ve, kdo je pri M&M glavni, snežno pravilo je nesramno odpovedalo in še od blizu sva vse do vrha 'občudovala' preskromne bele jezike. Iz rokava sva na vrhu tako potegnila zasilni smučarski izhod: na Krišk…
Uroševo grapo (ni vrag, da ima Župančič prste zraven) sva imela že dolgo časa ogledano in označeno. Vršni del se lepo vidi iz Sovatne, v spodnjem delu pa postreže z orientacijsko zanko, saj je grapa prekinjena z visokim skokom, ki se izteče na grušč, ki povsem spodaj preseka Tominškovo pot. Po Tominškovi do vpadnice Uroševe grape (pod skokom) in še naprej po njej v desno čez strm gozdni prehod do večjega snežišča/kotla (nekje 1450m). V levo navzgor (stran od markacij) tik pod steno (levo od ozkega žlebu, mimo okenčka, klopce in skozi čistine med ruševjem) v grapo, ki je v tem delu precej širo…
Spodaj vreme lepega ni preveč obetalo (rosilo je), višje (na Tominškovi) sva videla kar nekaj sonca in na Begunjskih vratcih se je za dolg trenutek celo povsem zjasnilo. Nadaljevala sva po markirani grebenski poti prek Rjavčevih glav do Cmira. Sestop z južne Rjavčeve glave (2361m) je bil siten, saj je vsaj polovica klinov povsem zakrivljenih navzdol, za nameček so bili vsi 'totalka' mokri. Vreme se še ni podrlo in sva sklenila nadaljevati do vrha Nad Kuhinjo špica (zanimivo ime vrha: res je špičast in nad Kuhinjo). Opisa pristopa ni, a zemljevid pravi, da v grebenu manjka ena izohipsa (2275).…
Danes je bil zares prekrasen dan, ki ga bi bilo škoda izpustiti za obisk gora. Štartam v dolini Kot, pot skozi gozd in višje je hitro minila in ž
Stenar je 2501 m visok vrh, ki se strmo dviga nad dolino Vrat. S prostranega vrha, na katerem je vpisna skrinjica in žig, se nam odpre lep razgled na Dolkovo špico, Škrlatico, Cmir, Begunjski vrh, Tri...