
Planjavske zelenice
Po kaninski kraški puščavi sva si zaželela mehkobe Planjavskih zelenic, ki sva si jih že nekajkrat ogledovala z Zeleniških špic (s Staničevega vrha je prehod iz Repovega kota kot na dlani)(Zeleniške - zelenice, hmmm). Nad tolmuni naju je lovska pot v Repovem kotu skozi strm gozd pripeljala na razgledišče, kjer naju je lepo shojen odcep usmeril k Planjavskim zelenicam. Prehod, ki je sledil, je bil strašno pester: mestoma izpostavljen, ruševnat, zagruščen, laštast, čvrsto kamnit, strm, podrt, travnat in še kar je podobnega. Težave so bile zmerne in so le na mestu ali dveh pogledale čez prvo sto…









