Nalaganje ...
Julijske Alpe
Les Hauts Forts, 2466 Za začetek nekaj fotk (posamezne so brez vednosti lastnika ukradene iz Maurove kamere) in Manjčin filmček edine 'poštene' ture v mega 'kolesarskem rezervatu' Portes du Soleil: Les Hauts Forts, La Premiere... Po preučevanju zemljevida je bila trasa hitro potegnjena. Vršni vzpon po 'križcih' ni ravno strašil, zato pa je bila možna past križec na delu spusta in če bi padli v mišnico...bi nas Tablaši še malo bolj špikali... ;) Iz Avoriaza (1800- m) po ravno še tekoče vozni cesti do vrha smučišča (2250 m), zatem peš na greben in po njem z dodatki 'zanimivega' plezanja na vrh.…
Zimska normalka s Pecola na Z predvrh Špika nad Nosom. Glede na neverjetno zalitost je bila sicer v igri direktna linija na glavni vrh Špika nad Nosom, a so bila JZ pobočja malo sumljiva, JV pa čisto sprejemljiva, tako da smo v izraziti krnici pod južnim pobočjem Špika nad Nosom odvili levo. Razmere vse do slabih 2400 m tudi povsem sprejemljive, tu se je počasi začelo bistveno bolj vdirati, zato smo naredili test obremenitve, ki je bil zadovoljiv. Nekje na 2450 m (30 m pod grebenom) je kar debela kloža na lepem postala tako trda, da je držala človeka, pod njo pa drsna plast. Malo smo cincali,…
Sam Kačji graben je bil tokrat zalit, zato greva seveda notri, vmes naju je presenetil en položen ledni skokec - s plezalnimi cepini nama ni bilo hudega, ostalo sprehod, nad grabnom malo na smučeh malo peš do vrha. Smučati se je dalo čisto z vrha, skalam se elegantno umakne po izpostavljenem loku z desne (od spodaj gledano). Spodaj nadaljujeva kar po grabnu, nad lednim skokom prečiva levo v gozd, potem pa zaradi nepreglednosti od zgoraj ne najdeva prehoda nazaj v graben, ki bi bil najbolj eleganten izhod. V gozdu je sicer smuka bolj slaba, prehode sva tako morala iskati v okviru markirane pot…
Po kar strmem in zračnem J pobočju Špika Hude polica sva že pred leti sestopala po čudoviti mulatjeri. Vseskozi sva jo imela na muhi tudi za smučanje, pa ni in ni hotelo biti dovolj zalito, tako da smo se Špika najprej lotili poleti z nekoliko drugačnimi pripomočki in je bilo bistveno težje, kot se je potem izkazalo s smučmi... ;) S Špika Hude police 'vsi' smučajo v Špranjo in to po najdaljšem ozebniku Julijcev, po Žlebu Hude police . Žalostno dejstvo je, da praktično vsi 'žlebarji' obrnejo na škrbini, ki je le slabih 100 m pod izjemno razglednim vrhom, s katerega se da seveda tudi odsmučati.…
Ko je tako veliko snega, se lahko dela 'norca' tudi v južnih stenah. Dosedaj sva poznala tako V kot Z varianto spusta z vrha, tokrat se je pa kar sama ponujala še J. Direkten vstop ni zalit (za smučanje sploh 'nikoli'), tako da smo vstopili nekoliko z leve (nekje 2050 m), pa še tam smo v začetnem lučaju tenko piskali (malo navpičnega vrtičkanja in nekaj goljufanja po poprhanih ploščah) in za spust nikakor ni bil užiten, ker bi morala z neba pasti še ena močna porcija. Začetni stometrski šus je bil po tem nič kaj prijetnim uvodu kar strm (do 50°), zatem smo prečili proti sredini stene do lijak…
Tudi v tretjem poskusu smučanja z Z vrha Špika nad Nosom preko Škrbine v Tratici na Pecol ni šlo v celoti, tokrat je bilo sicer vse krasno zalito, a so veter, sneženje in megla ukradli vršnih nekaj metrov. Ampak nič hudega, taisti vršni lučaj je bil na sporedu pred letom dni , ko smo po Z pristopu odsmučali po J normalki... Vstopni skok s planote na pobočje, ki pada s Škrbine nad Tratico, je bil letos po dolgih letih končno lepo zalit. Sicer je bila pod snegom skrita napoka, a ni motila ne gor - ne dol. Po tem prijetnem uvodu je sonce dokončno mrknilo, začelo je snežiti, megla je pomagala k '…
Fotk brez kamere ni, kar jih je pa vseeno bilo, so ostale v mobitelu in ta je crknil... Tura je res strašno luštna, žal je tehnika odpovedala... ;)
V mislih sva imela zelo dolgo štorijo preko SZ in SV debri Viša, pa sta naju zabasala tako čas kot utrujenost, ki sta naju ujela pri smotanem preboju preko žlebu (vstopni skok, čez katerega žubori voda, je potrebno obiti po izpostavljeni polici na desni), ki z Nabojseve škrbine pada v Špranjo. S Poliških špikov izgleda ta žleb precej strm, v resnici je pa praktično povsem položen in šele na vrhu doseže 30°. Proti škrbini sva 'najin' Viš tako zamenjala za Nabojs in poskusila po obetavni grapi, ki se je odprla še pred Nabojsevo škrbino (normalka, markirana pot poteka dober lučaj pod/na drugi st…
Napovedana ohladitev naju je zvabila v Južni žleb, ki z Montaževe visoke planote vodi naravnost na vrh. Ravno sva se skobacala s smuči v dereze in iskala primeren prostor, da odloživa smuči, ko je sneg nenadoma povsem odjenjal. V takem pa naju smer ni več vabila, posebno ker bi morala spodnji kopni skok obiti daleč na desni. Po krajšem razmisleku sva se odločila za najino magično stran Špika nad Policami, njegov samotni obraz nad Dunjo. Da končno enkrat pogledava direktni izstop Findeneggovega ozebnika, če je primeren za smuko, ker markirani zaradi navadno spihanega izstopa pač ni! S sabo sem…
Cilja konkretno nismo določili in glede na stanje nad Pecolom smo izbrali Špik nad Nosom, kjer sva lani že uspešno (žal peš) pretaknila dve smučarski varianti. Pristop preko Škrbine nad Tratico je zelo lušten, posebno zgoraj okoli vogala je prav 'fletno' in za začimbo smo izbrali levi žleb (od treh), ki ponujajo prehod navzgor. Žal pa že spodnji prehod s Pecola na pobočje za smučanje ni bil zalit, tako da smo spust morali zastaviti preko J pobočja. Candolinijev vodniček ima vrisano smer, ki izstopi po 'enem čudnem eSu' na levi (gledano od spodaj) strani, veliko bolj smiselna, predvsem pa zasn…
Smučarski Špik nad Špranjo po najini zelo ljubi varianti , ki sva jo povsem po sreči 'odkrila' lani, je sredi pravljičnega zimskega dne več kot odlična izbira. Smer sem ob vsesplošni 'dopustniški' priliki razkril Nejcu, Boštjanu ter Pikici in navkreber smo se družno cmarili na vročem soncu, zato pa smo pri smuki 'brezskrbno' uživali v 'lahkem' snegu. Prav luštno je bilo!
Mraz in veter naju začuda nista nič motila, je pa tudi res, da sva se visoko zgoraj temu primerno tudi pošteno 'oblepila'. Pristop čez V 'steno' na vrh Špika nad Špranjo (2554 m) je v snegu prav luštna in začuda nič posebno zahtevna ideja, sposodila sva si jo pa kar pri 'nama doma' ...
Pred turo se nama je po glavi podilo veliko 'čejev', ki so se na koncu vsi po vrsti optimalno razrešili, a sva do večera vseeno komajda zaključila s krogom. Poskus izpred tedna nama je precej pohitril dostop do samega Hudičevega žlebu, po drugi strani naju je takrat ocena lednega skoka hudo prevarala, na koncu se je prav ta edini 'ne-če' izkazal za edinega 'če'! Nov sneg in morebitni zameti nama niso delali preglavic, saj je bil Hudičev žleb splazen, enako Žleb Hude police (visok skoraj 800 m, najdaljši ozebnik JA, omogoča najlažji prehod s Poliških Špikov v Zajzera), ki je bil dodatno tudi ž…
Z Nabojsa je najlepši in zelo vabljiv pogled v žleb, ki v Cijanerico pada s Škrbine nad Plazom (2530 m); ozka, 650 m visoka in temačna grapa - (škrbina med Špikom nad Plazom in Vrhom Brd, prva ostra zareza levo od Montaža). S turo sva odlašala že nekaj časa, saj so naju ob bolj ali manj skromni snežni podlagi zadnjih let obljubljene petice v kopni skali preveč strašile. Od letos imava nekaj izkušenj v ledu, tako da sva računala na 'ledni preboj', v optimalnih razmerah naj bi bil žleb celo smučljiv! Uvodni problem je že dostop v Cijanerico, saj po žlebu, ki navzgor vodi iz Špranje, ni kruha, a…
Ugodne razmere za spust z vrha je presneto težko ujeti, ali je (običajno) premalo snega ali pa (po sneženju) nevarnost plazov. Po slabo zasneženem pobočju sva na vrh že stopila , tako da sva vedela, kakšna strmina naju čaka zgoraj, le vstop sva tokrat zastavila po svoje, saj se nama je že nekajkrat izzivalno nastavljal, pa tudi južna ostroga je bila preveč kopna za direktni naskok (1900- m). Običajni vstop (smer je opisana v Candolinijevem TS! vodničku) sicer poteka z desne, z izravnave pod Škrbino nad Cijanerico (2200- m), a je ta vbod smučarsko najmanj zanimiv. Brezmejna modrina neba je z j…
Ideja se nama je ob pogledu na vabljivo vstopno rampo utrnila pri prečenju Poliških Špikov. Pozimi mora biti lepo zasnežena, sva upala, nadaljevanje čez rob se nama pa takrat ni hotelo razkriti. Lani sva ga pozimi sicer z druge strani Neveje le ugledala, a več od prečnice in ne dovolj zalitih vršnih žlebov nisva videla. Ni čudno, da sva se v 'steno' zapodila polno 'bojno' opremljena, saj sva dejansko upala le na užitne prehode do vrha, spust pa sva zastavila na drugo stran, ki sva jo s smučmi že spoznala ... S škrbine Forca de la Val (Škrbina v Krni dol, 2352 m) poteka na planino Krni dol in…
Torre Lazzara (2263 m, Turn nad Oltarjem?, Turn v Tratici?, Turn nad Cijanerico?) in Torre Mazzeni (2212 m, Turn nad Nosom) sta gotovo najbolj nepristopna vrha Julijskih Alp. Za nameček sta oba stolpa mestoma presneto krušljiva ter odlično skrita pod mogočnim grebenom Poliških Špikov. Tudi s slovenskimi imeni je križ, saj jih Tuma ne določi natančno in tudi ne vedno enako. Lazzara je sploh doživel en sam obisk (Comici, V), Mazzeni (Darko Majcen) pa premore celo dve smeri, od katerih je prva/težja jasno Comicijeva (V). Midva vrhov nikakor nisva imela v planu (poleti bova najela kakega psihota…
Mikala naju je Škrbina nad Plazom, pogled v Hudičev žleb in pristop po/ob grebenu na Špik nad Plazom (2606 m), ki naj bi bil po starem dobrem Buscainiju II. stopnje. Grapa, ki s škrbine pada čez južna pobočja, je prav tista, kjer poteka normalni pristop na Montaž, kateri na dobri polovici pri izrazitem oltarju/obelisku odvije levo na snežišče pod lojtro. Pri oltarčku se nama je zdelo, da sva mnogo prezgodnja, tako da sva odvila proti lojtri in na prvem pripravnem mestu skočila desno navzgor na obisk k Vrhu Brda (2661 m). Vstopni skokec je bil ravno zalit, višje je bilo še eno bolj strmo mesto…
Zelo luštna in lahkotna tura. S Pecola naravnost na Škrbino nad Tratico (Forca de lis Sieris), v okviru markirane poti na zahodni vrh Špika nad Nosom (Foronon del Buinz) in sestop čez južna pobočja. Tako s Škrbine nad Tratico kot z rame Špika nad Nosom potekata težja turna smuka (opisa v Candolinijevem vodničku), tako da sva z Neveje po za silo zasneženi cesti optimistično štartala celo s smučmi. Kmalu sta naju prehitela dva avtomobila in v zasedi pričakali kratki kopni odseki, na Pecolu naju je pa skoraj kap, ko sva strmela na porazno zasneženo planoto. Nekaj časa sva šla še na inercijo, zat…