Karavanke
O Vajnežu smo se večkrat pogovarjali, tokrat pa se nam je uspelo povzpeti na vrh. Za ta četrtek je bilo napovedano lepo sončno vreme, na Potoški planini pa nas je pričakala megla. Ampak v vsakem vremenu moraš najti kaj lepega. V vročem soncu bi tile vodni kristalčki izginili, še predno bi mi prišli
PD Blagajana Polhov GradecKdaj: nedelja 11.06.2017, ob 5 uri iz avt. postaje Trebnje Smer pohoda: Javorniški Rovt – planina Seča – Rida – Vajnež – planina Stamare – dom Pristava Čas pohoda: 8 ur Zahtevnost: Zahtevna – tura tehnično ni zahtevna, je pa … Continue reading →
Letošnja zima je gore res zelo slabo obdarila s snegom, saj so smučarskim turam dnevi šteti tudi na severni strani Karavank. Z Lojzom sva smuči zapregla šele na začetku plazišč pod Vajnežem, saj so bila zaradi sonca že primerno omehčana. Za izstop izbereva levo grapo, ki pa je proti vrhu že kopna. L
Na lovu za snegom sva šla z Urbanom na obisk k medvedom (v Bärental). Medvedov sicer nisva srečala, a glede na pomladne razmere gotovo ne spijo več… Če so še prejšnjo nedeljo prismučali do avta, so visoke temperature in majhna … Nadaljujte z branjem→
Ker gnuji sledijo dobri paši (beri smuki) ubereva smer selitve naprej proti zahodu. Prvotni cilj Janežev žleb zaradi močne zmrzali in manjka enega para derez obrneva proti Široki riži. Tudi tu zgoraj tako trdo, da zadnji del greva raje peški. Namesto čakanja na odjenjaje obrneva proti Potoškem male
Parkiramo na zgornjem parkirišču, cesta normalno prevozna. Smuči nosimo še cca 10min do snega. Že zjutraj je sneg rahlo južen, vendar po dobri pasji gazi hitro napredujemo. Na začetku strmine nas dohiti Aleš, ki je imel za danes očitno isti cilj. Skupaj nadaljujemo do vrha, ki ga dosežemo skozi levi
Z avtom gre v Medvedjem dolu do poletnega parkplaca. Tu smo presedlali takoj na smuči. Bili smo zgodni, da je bilo kr fajn trdo (srenači). Nismo zavili v kanal zraven rebra, ampak v desno flanko, ki je imela neprekinjen snežni krak do vrha. Šlo je brez derez. Smučarija ni bila slaba, prava pomladn
Iz Medvedjega dola. Z avtom do poletnega parkplaca in tam takoj na smuči, potem pa po cesti do pod Stola in ovinek nazaj pod Vajnež. Nismo zavili v kanal zraven rebra (od daleč je zgledalo, da v sredini ni zvezno), … Berite dalje →
Sem se že na začetku zlagal. Cilj je bil Vajnež, pa avstrijski policisti niso spustili Mareta brez osebne čez mejo. Pa smo se obrnili in v tunelu potuhtali da gremo po Šentancu na Begunjščico pa po Smokuškem dol. Na dnu Šentanca nas je veselje do Begunjščice minilo. Sneg je bil trd, mestoma pomrznje
Lepo vreme je kar klicalo v gore. Saj poznate tisti občutek – mountains are calling and I MUST go! 🙂 Z Metko in Urošem se tako odločimo za krožno, ki sem jo imela v planu že od lani, ko sva se z Metko vzpeli na Vajnež. Bila je… Čista poezija. 🙂 Ob 7.30 se dobimo... Beri dalje
Smo rekli, ker bo na Triglavu »gužva«, gremo pa na Stol. Najvišji vrh Karavank smo osvajali v nedeljo, 11.9.2016. Začeli smo pri Valvasorjevem domu pod Stolom in jo ubrali po strmejši Žirovniški poti. Ni bilo ravno toplo, meglice so se podile po vrhovih, tako da kar dolgo nismo videli cilja. Do poč
V soboto pa je sledil še zadnji izlet v okviru faksa. Z menoj gre še Gašper. Do Valvazorja sva šla preko nove obvoznice mimo Škofje Loke, ki je po mojem mnenju zelo izboljšala razmere. Ker nisem bil sam sva se odločila, da bova šla po svoje malo hitreje. Hitro sva krenila navzgor po Žirovniški poti.
Primož Grahelj - blog
Tokrat zaradi mokrote po nebodijetreba zelo nemarni cesti na planino Svečica pod Struško, zatem pa po kar dooolgi (pod)grebenski prečki mimo Vajneža (do sem sva že dvakrat prilezla in žal tudi zaključila) vse do Stola. Malo je potrebno tudi pogurati, sicer se pa prav luštno pelje na kolesu. Tudi spust preko Malega Stola na Zabreško planino in po Nejčevi 'prepovedani' potki v dolino je zelo lušten in v celoti vozen. Posebno lep je zgornji del, vse do gozdne meje, kjer se da vseskozi peljati točno po potki in ne tako, kot je v navadi, s sekanjem naravnost dol po travah, kar je 'čisto brez veze'…
Vremenski obeti so bili precej slabi, tako da sva se na licu mesta odločila za turo, ki ponuja precej izhodov, po drugi strani pa tudi nekaj dodatkov. Vreme je na koncu sicer zdržalo, a sva se na meglenem Vajneževem sedlu žal 'morala' odločiti proti nadaljevanju do Stola, ker je bilo vse skupaj čisto preveč namočeno, tako da sva tudi spust v spodnjem delu 'skrizala' mimo Valvasorja in po slabo vzdrževani markirani potki v Koroško Belo, kjer mokrota ni več motila. Glede na turo izpred treh let bi zapisala, da sva bila tako na vzponih kot pri spustih (pričakovano) bistveno bolj suverena, posebn…
S parkirišča Medvedjega dola (1140 m) sva razočarano zrla v več ali manj kopna severna pobočja Stola, posebno pogled na steno ob Osrednji grapi, kjer sva imela od zadnjič ogledano luštno smer, nama ni čisto nič ugajal. Tako sva dremavo obležala v avtu, dokler naju ni povleklo naravnost navzgor na Vajnež, kamor je tik desno nad parkiriščem proti grebenu vodilo dolgo melišče. Desni krak je obetal zasnežen izstop na greben in sva poskusila. Za začetek sva 'premagala' 300 m ne tako neprijetnega grušča in nadaljevala naslednjih 300 m s pikanjem po prijetno trdem snegu. Na lepem se je skorja začela…
V obeh TS vodnikih je opisana tura na Vajnež skozi močno zaraščen Medji dol. Na zemljevidu je vrisana tudi očitno bolj obiskana varianta čez planino Stamare, kamor sva se usmerila z nebodigatreba zamudo ('napačnemu' M s smuči odtrgana pručka). Že tako sva imela strogo omejen čas, po vključitvi servisa na Jesenicah sva turo tako prekinila na Kamnitniku in v končnem se nama je izšlo točno na minuto in še nekaj sekund natančno... Po odprtem vršnem delu sledi gozdna smuka od Hrašenske planine prek planine Stamare na izhodišče. Za ponavljalce: gosto je le v spodnjem delu, kjer se sicer neprehudi g…
Pravzaprav smo iz Medvedjega dola nameravali na Vajnež, a se je Pikici v spodnjem delu Dolge riže tako pogrezalo v snegu, da sva se zbala, da jo še izgubiva, ko bi postala le mala črna pikica med vsemi belimi... Tako smo odvili na precej 'turistični' Ovčji vrh (2016m), kjer sem se slabih 200m pod vrhom Pikice le usmilil in ji dokazal, da je pešec, če je le dovolj strmo in se ne udira do riti, z malce truda lahko (bistveno) hitrejši od smučarja.
Sledila sva opisu ture Struška in Vajnež , ki naj bi naju (dobesedno) pripeljala zelo visoko, na samo Vajneževo sedlo. Z Jesenic po strmem asfaltu in višje po položnem makedamu do Pustega Rovta, kjer se izjemna (gorska) tura šele zares prične: Po strmih klancih na Sedlo Kočna, 1469m, je še šlo (po 'etapah'), tik nad sedlom je bilo pa 'sedenja' (lenarjenja?) konec. Začetni del (do klopce na grebenu) je za vožnjo večinoma prestrm, prečenje pod Struško pa skoraj v celoti vozno. Lepši del naju je pričakal na Belski planini in naprej do sedla Medvedjak, 1698m, kjer je sledil naporen spopad z grušč…
Pozdravljeni, Rada bi sla od Valvazorjevega doma na Vajnez in potem po grebenu na Stol in se vrnila do Valvazorjevega doma. Kaksen je postopek, d...