Kategorija
14.117 novic
Zjutraj smo se ob 3:30 odpravili iz Rovinja na prvo žičnico proti Ankoglu. Bili smo prvi na parkirišču, med čakanjem na avtobus se je zbralo več Avstrijcev. Na izhodu iz žičnice žalosten pogled na poledenel in trd sneg, kjer ga je. V pogovoru s starejšim avstrijskim parom se odločiva, da greva z nji
Ob osmih se nas pet zbere od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Kam pa danes? Odločimo se, da se z vlakom popeljemo do Libne, potem pa sprehodimo po gozdu Črna mlaka iz Dolenje vasi na Zdole in nazaj. Pred odhodom vlaka imamo še
Romana Ivačič - blogDanes je dan z nezanesljivo vremensko napovedjo, zato za študijski krožek Spoznavanje vrednot predvidim dve možnosti: deževno s sprehodom ob Savi do Orehovega in nazaj ter Celje z Mestnim gozdom, če bo vreme lepo. Sicer oblačno nebo zdrži do dopoldneva, vendar je bil strah pred dežjem prevelik
Romana Ivačič - blogKer smo bili od prejšnje ture kar konkretno razmontirani (razen jurišnika Mitje, seveda :-), pa tudi časovno vezani na žičnico, smo izbrali eno kratko in bolj smučarsko (to je bilo tudi zato, da ne bi slučajno kdo iz ekipe - večinoma s Koroške - slučajno pomislil, da se na Komni nič ne smuča :-) Bog
Turo proti Travniku zaznamuje dolg, enakomerem, položen vzpon, med katerim se zgodi počasen estetski crescendo vedno bolj fascinantih oblik visokogorskega krasa (glej fotke). Vrhunec je pod ostenji Čela in Vršaca, kjer je nekakšna "plantaža" balvanov (vključno z Velikanovim zobom); nekaj najlepšega
Iz Svalbardov smo prek Tromsoja v Lyngenske Alpe prispeli pozno zvečer, štiričlanska ekipa iz Kamnika pa se nam je pridružila že po polnoči.
Kljub težavam s križem sem bila v petek kos vsaj Rašici. Tja sva »peljala« Janijevo nekdanjo sodelavko; narekovaji pomenijo, da dekle seveda ne potrebuje vodstva, sploh pa je bila najbrž že večkrat na Rašici kot midva. Toda iz dosedanjih izkušenj sva ji vendarle lahko povedala kaj novega, predvsem p
Tavanja po slovenskih hribihPretekle dni je bila Komna sončna, topla in neskončno prijazna. Prava izica. Raj za uživaška pomladna turna pohajanja. Lahko si nizal vrhove enega za drugim, lahko pa si obsedel že na prvi travi in bosonog razglabljal o tem in onem. Psičkanje je bilo enostavno (le zjutraj srenači), smuka v idelanem
Pot: zaliv Zarače, Milna, Velika glava, Napoleon, trdnjava Fortica, mesto Hvar ter nazaj zaliv ZaračeOtok Hvar v zgodnji pomladi je bila kar dobra odločitev za majhno prekinitev vsakodnevne delovne rutine. Dalmacija v zgodnji pomladi ponuja več, ni veliko obiskovalcev, sa
1. 3. 2022Od Tabora do TaboraDanes naju čaka hoja "od tabora do tabora" - no, bolj natančno povedano, prehoditi želiva krožno pot od Podtabora do Šilentabora. In kje je to? V bližini Pivke, Šilentabor je pravzaprav najvišji vrh grebena na jugozahodni strani Pivške kotline. Na izhodišču: vas Podtabor
GremoMiVHribe - blogUpam,da mi vsaj tisti,ki me poznate,ne zamerite,da vsak teden objavim Krvavec.Trenutne razmere iz Zvoha do smučišča so še vedno lepo smučljive in uživaško užitne.Lahko povem,da še zdaleč nisem edini turni smučar v tem delu Kamniških kucljev,le objave z vami delim samo jaz.Snega je sicer čezdalje man
"Daj, pokliči me," rečem Janu, "da najdem telefon." Nobenega riiiinng. Natančno preiščem nahrbtnik, a telefona ne najdem. Morda mi je padel iz žepa na vlaku, ko sem na poti iz službe odložil jakno na polico za prtljago. Kličem pisarno za najdene predmete. Ničesar mojemu telefonu
Drugi dan smo se povzpeli na Bogatinsko sedlo, odsmučali v smeri V. Monture ter se povzpeli na sedlo na njeni severni strani. Čeprav je bil naš cilj V. Baba, se nismo mogli upreti dolinici pod Zeleno škrbino, ki nam je ponudila prvovrstno smuko po le malo opuščenem snegu. Na prehodu, ko se pogled od
Za letošnje druženje s francoskimi kolegi iz Grenobla sem si zamislil malo širšo »turnosmučarsko obhodnico« po gorah in planinah okrog Bohinjskega jezera. Prvi dan smo sledili Triglavski smučarski magistrali od Vogla do Koče pod Bogatinom. Snega je bilo na celotni trasi dovolj, bil pa je raznolik: n
Leto je okoli in Kamničani smo imeli zopet " smučko in cepin ". Glede na Šveda , ki se je že leta 1742 ukvarjal s to problematiko -temperature , nam slabo kaže. Ampak moj prijato Uroš pravi "ne popuščat" , zato smo se odpravili proti sedlu in Brani. No , pršiča ni bilo , tud
Tretji dan smo po zajtrku zapustili prijetno Kočo pod Bogatinom, v kateri smo bili dva dneva edini gosti. Pod Kalom in preko Lopučnice smo v precej vročem dnevu dosegli kočo pri Triglavskih jezerih, med pristopom pa na dveh mestih že morali sneti smuči. Pri koči smo poklepetali s simpatičnim mladim
V tednu dni, kar sem bil nazadnje v teh koncih, je pobralo veliko snega. Ker pa je bil to zaključni dan našega enotedenskega smučarskega druženja, smo se med cvetočimi telohi povzpeli na Krsteniški Stog in odsmučali med macesni do Nedeljske paše. Na povratku proti Krstenici smo prečili že nekaj kopn
Za grande finale smo si izbrali Kanjavec. Razmere od daleč niso bile spodbudne in do Jezerca je bilo res potrebnega kar nekaj neugodnega snemanja smuči. Od tam naprej pa je vse do vrha bil sneg še neprekinjen, a si se moral za iskanje prehodov kar potruditi. S sedla med obema vrhoma Kanjavca, za kat
Peti dan smo se spustili v Hudo rupo ter se na izrazitem desnem ovinku priključili letni poti iz Pl. pri Jezeru proti Lazu. Bližnjica, ki me je že nekaj časa »mučila«, nas je dejansko namučila in se izkazala, da to pravzaprav ni. Poleg tega smo smučali med dvema luknjama (morda breznoma), kar nikak
Četrti dan je bila na vrsti relaksacijska tura. Čeprav sem malo dvomil o zadostni količini snega za vzpon, in še posebej spust s Pršivca, smo se namenili prav tja. Smučanje s Pršivca je bilo že dolgo na spisku mojih še neuresničenih turnosmučarskih želja. Ne ravno zgodaj smo se spustili do Pl. pri