Kategorija
14.275 novic
Ker se je zmanjšala nevarnost za plazove, je bilo treba nekam višje v hribe. Gnečo na Kozjaku od prejšnjega vikenda sva zamenjali za mir v Veliki dnini. Pot navzgor je bila pestra, zgubili sva eno srenačo in eno rokavico in na najino presenečenje oboje našli na poti dol.Gor grede je bilo kar trdo, d
Kak kilometer stran (Begunjščica) so bil cel teden vrhunske razmere, bi bil kar razočaran, če v Žlebu med Palcem in Zelenjakom smuka ne bi bila na podobnem nivoju. Pri Podnarju parkiram zgodaj, tako zgodaj da sem bil prvi. Travnik logično trd, v gozdu ne morem po špuri, kjer zdrsuje za vrat zlomit.
Navzgor po cesti mimo kmetije in po lepi smučini do sedla in na vrh. Lep topel dan, precej obiska. Sneg že skoraj predelan, odjenjal je ravno prav, da je bila smuka navzdol polna veselja in uživanja.
Danes na drugo stran, iz Innerkremsa, pod vrh Bärenaunocka. Po lepo poteptani cesti do transformatorja, nato po poteptanem kolovozu do planine Bärengrubenalm. Dalje preko mostička in po lepo speljani smučini do pod vrha. Sneg spodaj še pomrznjen, višje uležan suh pršič. Pozna se, da je v torek sneži
Začetek v zaselku Frohn. Potem pa po dolini Frohn do idilične planine Ingrid, kjer stojita dve simpatični kočici. Naprej do koče Hocweistein in naprej preko sedla Bladner Joch do vrha. Glede na lavinske razmere smo šli navzdol po isti poti. Razmere za smuko fantastične. Vse od južnega snega, lepo od
Po napornem službenem tednu je bil plan "ne smučati, samo malo se sprehajati po soncu". Šel sem pogledati, ali je greben Košute že zrel za obiske. Cesta od Jelendola gor je pestra, kot skoraj vedno. Snega pa do odcepa za Kofce takorekoč ni. Potem pa v par metrih hitro od 0 do 25 in več cm. Posledič
Glede na razmere sva se odločila, da pogledava na Faningberg. Najprej ob smučišču (dovoljeno) do koče Planika, Od tu po redkem macesnovem gozdu v popolni samoti na greben in od tam najprej na Zechnerriegel. Od tu do vršička Fanningberg. Smučina lepo potegnjena, ni kaj. Navzdol pa po nekem čudežu ka
Potovanje do Španije sva si zamislila po najkrajši oziroma najhitrejši poti, vendar ob Sredozemskem morju. Vožnja po avtocestah preko severne Italije je hitro minila. Pred francosko mejo sva obiskala le Sanremo, kjer te dni poteka festival italijanske popevke. Mesto je zato v zadnjem tednu februarja zelo živahno, hoteli in druge namestitve so popolnjene; zelo veliko je bilo tudi autodomarjev, ki so težko našli primerna mesta za parkiranje. Najino prenočišče sva tako rajši izbrala nad majhnim mestom San Lorenzo Al Mare. Nad njim številne pešpoti ... ... in ena od njih vodi skozi slikovito…
Začetek poti na izhodišču za Romarsko pot v Žabnicah, parkirišče skoraj prazno. Po asfaltu peš, nato pa takoj na smuči in akcija po romarski vse do vrha sv. Višarij. Sneg je lepo pomrznjen, ampak ne preveč. Brez težav šlo do vrha - srenači ostali v nahrbtniku. Spust po glavnem smučišču po progi Di P
Včeraj smo se cel dan vozili preko bivše države in zvečer prispeli v Brezovico. Danes pa na smučišče na Brezovici. Sedežnici smo se odrekli in se počasi odpravili po dolini proti Piribegu (Crni breg). Ratrak je pred nami naredil lepo progo in smo se enostavno vzpeli v krnico pod Livadicami in Piribe
Potovanje do Španije sva si zamislila po najkrajši oziroma najhitrejši poti, vendar ob Sredozemskem morju. Vožnja po avtocestah preko severne Italije je hitro minila. Pred francosko mejo sva obiskala le Sanremo, kjer te dni poteka festival italijanske popevke. Mesto je zato
Glede na to, kako sem včeraj na Peci pametovala, kako bi bilo nad Pecolom precej bolje, sva šla z Ivom preverit stanje. In seveda sva upala, da bova tudi fajn smučala. Iz Ljubljane celo uro pozneje kot včeraj, parkirišča vseeno precej samevajo. Sneg že kar fino predelan, nekaj plazov s sten se je že
Najprej se posujem s pepelom. Iz glave mi je ušlo da so vse poti iz Suhadolnika zaprte. No žal sem to ugotovil šele po 200 višincih in sem stišal naprej.... Priznam krivdo, ne vem pa če se mi zato kaj odpusti.Poti skozi Taško seveda ni več, Stara pa je kar OK... a žalost vodne kataklizme je kar pres
Šefu koče je ime Adriatik. Vozniku ratraka je Mama dala ime Arianit. Z main guidom, ki se kliče Eso, sva povozila še nekaj strmih kuloarjev, potem smo odpešačili čez hrib in odsmučali na kosovsko stran. Srečali smo Švicarje iz Prištine. Čez dan se je ob modrem nebu segrelo v +. Razmere za turno
Pred službo na hitro na Begunjščico. Vzpon po Y grapi v kateri so razmere za smuko dobre. Smuka po Centralni v kateri so bile razmere tudi dobre. Prismuča se do višine 1100 m nato je potrebno par 100 m nesti smuči.Še en lep dan v naših hribih.
Nad Zelenico so se razmere v strmih grapah še izboljšale (glede na včeraj). Očitno močnejši južni veter je čez greben nametal kak cm sipkega snega čez celotni Y v Velikem vrhu Begunjščice. Trolko je zanimiva smer, ki "pobegne" na nek severni grebenček nekaj deset metrov levo kot na greben pride levi
Maja Kershit Kocajve 2397 je ime gori pod katero se je na SZ pobočjih iskalo najboljše smučarske linije. Temperature so bile po zaslugi severnega vetra ves dan v rahlem minusu. Južna trda pobočja so okoli 2000 višine popustila šele okoli 14h. Danes je grupa 25 turašev prečila iz Albanije v Kosovo
Že nekaj časa sem ga imel med željami in danes je bilo kot naročeno. Lahko nam zvišajo davke, dopusta pa ne damo. Mimo smučišča in po letni markirani poti proti planini Konjšcica. Gaz je bila narejena za pešadijo, a sem se nekako zmotovilil čez gmajno do planine. Že takoj moram reči, da je snega še
... je nekje sredi vzpona rekel Mišo. Včeraj sem predlagala nekam nad Pecol ali nad Viško planino, no “fanta” sta nostalgično ugotovila, da na Peci nismo bili že nekaj let in da torej tja… Na moje pomisleke, da bo v gozdu itak premalo snega, pa da ne bo še predelan, nista reagirala, le Ivo je bil bo
Ostrič (Žabnik) 1056 m, Medvižica 1087 m, Razsušica 1083 m, Mala Plešivica 953 m, Velika Plešivica 908 m, Goli vrh 658 m PD Rašica udeleženci: Janez, Mojca, Marko, Tatjana, Robert, Tomaž, Matjaž trajanje: 6 ur 55 min višinska razlika: 830 m dolžina: 14,9 km Ker v zimskih mesecih ponavadi v sredogorju in visokogorju zapade sneg in razmere za vzpone postanejo prenevarne, se običajno odpravimo v Slovensko ali Hrvaško Istro na potep po grebenih, kjer se konča Notranjska in prične tista prava Istra oz. Čičarija, ki nudi razglede od Dolomitov, preko Benetk, Koprskega, Tržaškega in Graškega zaliva…
Tomaž Šarc