Kategorija
14.194 novic
Do Sadnighausa je cesta normalno prevozna (nekaj je ledenih zaplat na cestišču, vendar z zimskimi gumami ne sme biti težav). Snežna odeja se prične že v dolini in je pri Sadnighausu že tista prava. Midva sva imela po prazničnih dnevih pozen štart ob cca 11:00 uri od koče. Sneg se je že mehčal in vre
Ker nama res ni, do dolgih voženj k sosedom, skočiva na Pokljuko, kjer je cilj Veliki Draški vrh in Viševnik. Iz Rudnega polja po letni poti do Jezerc, po večinoma kopni a nekoliko ledeni podlagi, ki mestoma zahteva malo več previdnosti. Po dobri uri hoje tik pod Jezerci na smuči. Iz Jezerc proti S
Prva ideja je bil sicer Golzentipp, toda v Obertilliachu nismo našli (dovolj visoko) primernega parkirišča, poleg tega nas spodnja, deloma zaraščena pobočja niso preveč navdušila, zato smo se zapeljali nazaj na Kartitscher Sattel, kjer je izhodišče za Dorfberg. Žal nismo dobro pogledali vodnika, saj
Odločiva se, da bova na poti v Lienz poskusila poiskati nekaj zavojev srenca. Ker nisva ravno zgodnja, se odločiva za Tolzer nad naseljem Greifenburg - prepriča naju visoko izhodišče (1616 m) in južna lega. Do izhodišča prideva brez težav, čeprav so nekateri natikali verige. Najprej po cesti, nato p
Danes je bil dan za družinsko smučarijo in smo šli pogledat na Kanin ali je res toliko snega. In ga je res, ampak zunaj prog spihano in ponekod tudi požlejeno. Južne vesine Prestreljenika so mi po dolgem času zgledale smučljive, zato sem ob 14h zagrizel v hrib. Na vesinah je bilo ravno fajn odjenjan
Malo čudno nama je bilo, da nad Gilbertijem ni nobenih poročil. Ni lepo, da turni smučarji med sabo ne delimo slabih razmer. Midva jih radodarno deliva, če se želi še kdo dričati po pomrznjenih in požlejenih strminah. Danes sva imela v planu zlodejevsko turnosmučarsko potepanje pod stenami Kanina z
Moj 12. dan zapored v hribih. In lahko rečem, da je bila to najlepša tura to zimo. Na vrhu in grebenu je bilo vetrovno. Sicer pa je bilo spet zelo lepo vreme. Smuko v dolino pa je bila zelo dobra. Večinoma po srenjcu. Le zadnjih 150 višincev smo se prebijali čez plazovine. PS: Karavanški tunel so po
Hocharn (3254 m) je najvišja gora v pogorju Golberggruppe v Visokih Turah. Na njem sem bil že poleti. Tokrat pa sem bil prvič pozimi s smučmi. S turo smo začeli v vasici Fleiß v bližini Heiligenbluta (1530 m). Po zasneženi cesti smo se najprej vzpeli do koče Alter Pocher. Nato pa smo se čez zatrep [
Cesta do izhodišča (vas Sonnberg) je bila na parih ovinkih malo poledenela, tako da sva natikala verige, ampak večina je brez problemov pripeljala tudi brez. Vzpon brez težav v prijetnem sončnem brezvetrju, zadnjih nekaj metrov do vrha je treba peš. Na spustu sva najprej v iskanju boljšega snega pre
Začelo se je novo leto in s tem "nove" poti.Za prvo pot v tem letu izberem Uršljo goro in tisto čez Kozji hrbet da bo krožna pot.Začnem pri Ivarčkem jezeru in se napotim tja na zahod čez dvorišče kmetije.Po cesti hodim kar precej dolgo preden pot skrene v gozd.Ker je januar a snega pa ni vsaj do viš
Tone Toplak Photography - blogNa hitro se odločimo za Avstrijo. Za vse nova smer, zato par informacij dobimo pri Birtu in Koblerju. Ogreli smo se že po sankaški progi. Hoja tudi naprej po zglajeni špuri kar solidna - sicer do vrha hodili brez serenačev, ampak meni žal, da jih na sedlu nisem zlekla, ker je bilo kar ledeno - vsaj
V tretje gre Rado, v četrto pa Samo in Solo. Očitno so imeli moji smučarski frendi drugačne plane za novo leto, nekateri plezalne, nekateri mačkaste, nekateri neznane, tako da sem se na omenjena vrhova podal sam. Pri tem naj poudarim, da sta oba v skupini Nockberge, eden levo, drugi pa desno nad koč
Včeraj v pogovoru z Mitjo najdeva skupno točko najinih želja. Nekaj stran od množic, nekaj, kar še ne poznava, da je izhodišče zasneženo, da je tura orientirana na jug, da dobro smučamo in, da kot vedno tura postreže tudi z morebitnimi novimi cilji.. Mitja najde dober namig pri avstrijskem kolegu i
Do snega je dobro uro. Do Bivaka IV Na Rušju je večinoma pomrznjena trda skorja, ki pa, po pravici povedano, večinoma zelo lepo drži derezo (odnosno robnik pri spustu) in se ne predira. Večinoma. Obstaja nevarnost zdrsa ampak večinoma ne prav daleč.Nad bivakom proti Bovškim vratcem je večinoma isto,
Ko se ti zjutraj ne ljubi vstati, je Vršič smiselna rešitev. Na izhodišču sva opazovala reševanje iz Butinarjeve, tako da sva se za pristop vraževerno odločila za Župančičevo, ki je lepo zalita - žal je zgornji del kar preveč razbit, da bi bila tudi smučarsko užitna. Z MMojstrovke sva odsmučala pod
Smuka čez Kalvarijo do Ržkih podov je bila dobra (srenjec). Sneg med podi in Prgarco pa je bil gnil. V senci v bližini Prgarce sem celo našel par zavojev pršiča. Nižje sem raje šel peš. Za silo se sicer da prismučati do Malega polja.
Že tretjič sem se odpravil silvestrovat na Kredarico. Ker naj bi cesta bila slaba, sva parkirala že na koncu Zasipske planine. Kot se je izkazalo je cesta prevozna do Lese z vsakim povprečnim avtomobilom. Na začetku poti je snega komajda centimeter. Omembe vredna snežna odeja se začne šele na Malem
Sodelujoča peterica je na jutranji kavi izbirala med Katschbergom in Polinikom. Zaradi boljše napovedi, manjši veter in več jasnine, je
V letu 2019 sva si z Andrejem zadala še eno dolgo, resno turo. Na seznamu so bili Nocki ali pa, kot se je na koncu izkazalo, Gmeineck s svojo prostrano, ne preveč strmo in varno streho. Štart zgodaj iz Ljubljane, tako da sva bila ob 7:45 pripravljena za hojo, vendar nisva bila prva. Na parkirišču sv
Če je bil prejšnji večer simpatičen, je bila noč, ki je sledila, nekoliko manj; pozno zvečer je namreč v Dom planincev prispela skupinica planincev, ki je na prednovoletni dan zašpilila glasno fešto, ki ni pojenjala do jutranjih ur… Vnovični dostop do Okrešlja je tako zajemal poleg zmatranih n