Kategorija
14.271 novic
Z Milojko pustiva delovni dan za sabo in se odpeljeva nad Spittal kjer izredno pobočje Gmeineck-a navduši. Že večkrat omenjen suh zrak na teh višinah ne pusti soncu, da bi topil sneg v enormnih količinah. Doline kopnijo, vidno je na sončnih straneh vsak dan manj snega, a zgoraj ni nikakršne škode. D
Golica direktno z vrha dol me je vedno mikala. V TS srenji se je šušljalo, da imajo tam domačini in poznavalci svoje skrite linije, ne spomnim pa se kake konkretne objave (logičnona prej povedano). Dostikrat sem tudi na karti gledal, kje bi se najbolje prišlo gor in nato dol. Fotka Mirota na Snežaku
Osem nas je od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). Sonce nas prijazno pozdravlja in z dvema avtomobiloma se najprej zapeljemo na Senovo. Kritično pogledamo prometno tablo, ki s K + R menda skuša povedati Kiss and Ride (Po
Romana Ivačič - blogTudi jaz sem že nekaj dni gledal Golico. Za vzpon sem izbral malo drugačno varianto kot Metod. Z avtom ob Belem potoku do odcepa ceste za Menten. Po kolovozu 100 višincev peš potem je pa šlo po snegu s kakšnim metrom po iglicah. Pot pripelje direktno na Planino Možine (na karti Stol ni vrisana). Nad
Tokrat sva se odločila za domač teren. Šla po sledeh Aleša, pri čemer so nama pomagala njegova navodila, dopolnjena s sledjo GPS. Parkirala sva na Planini pod Golico ter se zapodila po delno zasneženih travnikih v gozd. Vročina je snežno odejo že zelo prizadela in gozd je komaj še smučljiv. Šla sva
Odlične razmere, vendar se sneg zelo hitro topi. Že nastajajo kopna mesta nad planino in tudi na cesti je že bolj malo podlage.
Odpravila sva se zelo zgodaj, saj sva vedela, da bo sneg iz ure v uro postajal bolj "južen" in slabši za mučanje. Z avtom sva se pripeljala do sredine poti na planino Blato, saj je bila cesta ledena in kot taka precej nevarna za kakšen zdrs. Od tam naprej najprej do planine Blato, pa potem do planin
Neverjetno lep in topel dan na turni smuki. Tako kot en dan prej sva se odpravila zgodaj zjutraj, da sva ujela res vrhunske razmere za smučarijo z Vrha Strmali. Turnih smučarjev se je trlo. Sonce je prijetno sijalo in od planine navzdol proti parkirišču lepo grelo (veliko jih je smučalo v kratkih ro
V Waldu na parkirišču manj ljudi kot smo vajeni, tudi nekaj naših tablic (hvala gospodu, ki je posodil klešče, da smo lahko uredili tehnične težave z vezmi). Pristop do začetka smučljivega dela se kar vleče (slabi dve uri), nato pa se odprejo prostrane flanke, ki so bile ves dan lepo odjenjane. Vršn
V nobenem primeru nisem mogel zavrniti povabila. Na voljo sem imel turno smuko ali pa plezanje v Vipavi, same dobre stvari. Če smo končni odločitvi v torek dali še nekaj menevrskega prostora, je bilo že v sredo vse odločeno, kajti če ti gleda palec ven iz plezalk pač ni varno, kaj šele udobno. Glede
Gibraltar je bil na vrhu Martininih želja, zato smo se iz Sevilje odpravili proti skrajnemu jugu celine. Najprej smo imeli nekaj težav, da smo sploh prišli iz Sevilje, saj navigacija očitno ni imela informacije o zaprtih cestah zaradi velikega Seviljskega maratona, ki se bo odvil naslednji dan. Po t
Dušan Rauter (Olson)Grapa ima dva ne-skalna skoka. Prvi na vstopu je prekrit z ledom, drugi je snežna razpoka 50m pod vrhom. Oba sta smučljiva. Grapa zgoraj visi proti 50st. Sneg je bil kompakten in prijazen za smučanje velikih naklonov. Senčni del Zajzere je bil povsem prazen, množica ljudi pa se je zadrževala na sonč
Start ob sedmih zjutraj na smučišču pri spodnji postaji gondole na Peco. Žičničarski uslužbenec je kljub zgodnji uri zaračunaval startnino (5 eur). Takoj zatem se s za somišljeniki veselo zaženem proti cilju. Vzpon do Siebenhutten sem opravil še v samoti od tam še nekaj višincev na vrh Knipsovaega
Začetek je bil rahlo pomrznjen, za tiste brez brez srenačev in krajšimi živci dovolj, da je bilo potrebno ca. 100 višincev peš. Z vratc do pukla je bilo že boljše, v kotanjo ca. 100 višinskih metrov spusta bi si prislužilo oceno 4*. Vzpon na Slemenovo špico (območje med zg. in spodnjo potjo) je bilo
Ob 6.30 je parkirišče pod BTC City skoraj polno, pešakov in turašev je bilo več kot listja in trave (kar v zimski sezoni ni nič čudnega) in tudi precej več kot kamenja, ki se kaže na spodnjem delu smučišča (kar je kar obetaven znak za smuči). Navkljub temperaturi +8 °C preko noči (Vrh Ljubeljščice)
Naša prva tura v domačih hribih v tej sezoni. O Rodici je bilo v teh dneh že veliko poročil, zato prav dosti ni za dodati. Pri vzponu smo sledili dobri gazi. Pobočja so precej presmučana, a vseeno smo imeli solidno smuko. Imeli smo (glede na orientacijo pobočja) srenec, suh zbit sneg in ponekod še "
Begunjščica je bila ta teden res dobra. V četrtek sem bil prvič to sezono, danes drugič. Časa nisem imel na pretek, zato je to vedno dobra izbira. Na parkirišču sem bil pred 6h, pa je bila že gužva. Več kot 10 jih je bilo že na poti pred mano. Gor po Šentjancu, spust po Y grapi. Smučanje je bilo sup
Kot se ne menja kure, ki nese zlata jajca, tako se ne menja Rodice, ki podarja turnosmučarske presežke. Poznavajoč omenjeno trurnosmučarsko aksiomatiko so se štirje variantni (https://www.snezak.si/slovar/?l=v ) turni smučarji odločili repetirati sobotno Rodico. Po hibridnem vzponu (op. p.: kombina
V tej vročini smo se odločili za senčno stran in manj obljudeno turo nad danes obleganim Vršičem. Do Vratc je bilo že zjutraj vroče, a je kljub temu pomrznilo in so srenači prišli prav. Na drugi strani je bilo bolj prijetno. Ker smo imeli čas, smo odsmučali v kotanjo in tistih 100 metrov je bilo pra
Sandfelkopf s turnimi smučmi zadane, da vidiš zvezde pri skorajda poletnih temperaturah. Po včerajšnji "ogledni" za razmerami na avstrijskih "flankah" se mi je JV orientiran pristop in smučanje zdel primeren. Toplo vreme je ob suhem vremenu delalo za nas kot naročeno, tako vreme, hrib, razmere, druž