Kategorija
14.194 novic
Prespali smo v hotelu s popolno oskrbo za 75 EUR (večerja in zajtrk tipa all you can eat). Hotel sicer stoji v Avtsriji, upravljajo ga Avstrijci,a so natakarji in strežno osebje Slovenci. zato komunikacija ni problem. Zjutraj smo se šele okoli 9.30 odločili, da gremo poskusit proti Koelnbrainu, saj
Za končni izlet smo za spremembo izbrali levi kucelj, Oberlecherspitze. Vstati je bilo potrebno precej zgodaj, da smo lahko odpeljali iz Kranja ob štirih, krenili nekaj čez šesto in prehiteli napovedan dež po dvanajsti. Po prečenju jezu in spustu po nam novih stopnicah smo stopili na sneg kakih d
Danes sva se pridružila Andreju Težak Teškyju, ki bo v 33 dneh po Zlatorogovi poti hodil po hribih, z namenom zbrati čimveč denarja za botrstvo.No, midva nisva šla iz Razdrtega, ampak po UTVV poti.In sicer je moj gonil bičiklet jast pa sem ga lovila pešadijom. Po planoti je kar močno
Tindi Zztopka - blogCHULU 1999PROLOGPiše se leto 2018. Star sem 49 let, imam 3 otroke, že 8 let sem direktor računalniškega podjetja. Zajel me je življenjski stil, ki smo mu že par let priča vsi. Nenehno drvenje od obveznosti do obveznosti, vmes poskušam še strpat svoje hobije, brez katerih ne bi bil to, kar sem. Alpin
Dušan Rauter (Olson)Od avta štartava malo po osmi, žleb je bil pri vzponu še precej trd - srenači priporočljivi. Precej jih je bilo bistveno bolj zgodnjih od naju in so že smučali oziroma ropotali in abručali po trdih grudah navzdol. Potem pa lagodno do vrha, kjer so se že kopičili temni oblaki, iz juga so prihajale de
Naša ekipa se je že včeraj zvečer odpravila od doma in smo prespali v planinski koči nekje na sredi poti od rampe do izhodišča. Tako smo lahko zjutraj štartali nekoliko bolj zgodaj in zato imeli tudi lepše vreme kot Mišo in Barbara. Gor grede je bilo zelo trdo in so bili srenači neobhodno potrebni,
Sneg se začne takoj ob cesti. Gaz je na začetku po nepotrebnem potegnjena visoko v pobočje, ker je potem treba dvakrat snemati smuči. Če greš po dolini, je mimo prve kopnine zasnežen prehod, preko druge pa se v spodnjem delu da na smučeh, ker je trava (10 m). Žleb je bil zjutraj trd in zelo razrit;
S kolesom iz Planice ob petnajst do šestih, do koder je paš šlo. Morda bi šlo lahko celo do snega, pa je bilo podrto drevje le prevelika ovira na poti. Naprej seveda peš in nato na smuči in po snegu, ki se zvezno začne približno na višini 1300 metrov. Do tja smo rabili približno uro in pol od avta.
Nestanovitnega vremenu s popoldanskimi nevihtami še vedno ni videti konca. Edina rešitev je zelo zgodnji odhod na turo. Midva sva danes začela hoditi že ob tretji uri zjutraj. Z Mač sva se vzpela na Kališče in potem čez Bašeljski preval na Storžič. Noč je bila zvezdnata in popolnoma jasna. Eno uro
Pa smo našli čas, da smo odšli v dolino Malte. Parkirali pri koči Kölnbreinstüberl in približno ob 7.15 pričeli s hojo. V spodnjem delu je smuči potrebno nesti čez dve »flikce« kopnega. Vreme ni da ni – od rahlega sneženja in megle vse do sončnih žarkov (pojavili so se le 2-krat). Vidljivost j
Sneg se začne na koncu ravnice ,kjer se usmeriš levo proti trem macesnem. Prehodi pod tremi macesni so vsi kopni. Nad tremi macesni je sneg lepo predelan, imel sem 5 cm novozapadlega belega. Ob vstopu v grapo je srednje velika razpoka, vendar se da lepo preko nje oziroma še lažje ob skrajno desnem r
V začetku aprila sva z Blažem obiskala Vipavo in v neposredni bližini ferate Gradiška Tura splezala smeri Steber in Skriti raz. Stene nad Vipavo so idealen kraj za spomladansko vplezavanje. Prijeten ambient z razgledi na celotno vipavsko dolino pa nikoli ne razočara. Za začetek sva plezala smer Steb
V tem tednu sva bila tako pridna, da sva si nabrala toliko viška delovnih ur, da sva se lahko danes odpeljala v Malto. Parkirala sva, tako kot še kakšnih šest drugih, ob cesti proti Stüberlu in takoj ob avtu stopila na smuči. Ob avtu je bilo približno pet centimetrov svežega snega na predelani podla
Po počitku na soli, med lagunami in flamingi sva se vrnila v La Paz in šla pogledat hišno goro, ki je verjetno eden izmed najbolj obleganih šesttisočakov. Iz sedla Zongo sva šla do višinskega kampa na višini 5260m. Tu se je začel tudi sneg. Spet v nečloveško zgodnjih urah začneva vzpon. Na koncu se
Vreme naju je iz La Paza pregnalo v južne kraje. Nastanila sva se v vasici Sajama, pod istoimenskim vulkanom. Ogledala sva si gejzire, se pogrela v termalnih bazenčkih, naredila še en aklimatizacijski vzpon prek sedla Passo de Cassiri 4855m na vrh, ki je označen le z višinsko koto P 5107. Vzpon na e
Tele objave iz najine Bolivije so bolj pozne. Nastale so ob pripravi najave predavanja za naslednji teden. Pa naj bodo kot reklama. Z Jurijem sva začela v Limi. Prva aklimatizacija je bil vzpon od Titikake iz 3800 na hribček nad jezerom San Sebastian 4194 m – včasih je tudi Šmarna gora hud zalogaj.
Praktično vsi plezalci, s katerimi sem govoril o Prilepu pred samim izletom, so mi zagotavljali, da si moraš po dveh dneh plezanja v granitu vzeti pavzo, saj ti zmanjka blazinic. No, sam sem se hitro odločil, da bom plezal kar 3 dni zapored. Da razložim: moj izlet v Prilep je bil relativno kratek, s
Po dveh dneh plezanja v Nišu je le napočil čas, da obiščemo glavni cilj naše spomladanske odprave: meko bolderiranja na Balkanu (nekateri pravijo, da celotne vzhodne Evrope!), mesto Prilep. Ob relativno zgodnjem štartu (se mi zdi) se tako napokamo v naš natrpan kombi, in čez kako uro že veselo drdra
Lepo sončno jutro je, ko se člani in članice študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica zbiramo na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). 16 nas je, Boris pa nas bo počakal v Zburah. Najprej se spomnimo, da je bil deveti maj vč
Romana Ivačič - blog