Kategorija
14.194 novic
Že nakaj časa sem v planu imel, da se odpravim na ta vrh. Danes sva se s Papijam ob 6:30 dobila in se odpeljala proti Gmundu. Takoj ob prihodu v Gmund mi je v oči padel Faschaunereck, ampak bo počakal za drugič. Vožnjo sva nadaljevala skozi mestno središče Gmunda in nato zavila levo proti Frido Cord
Dolomitska tura = super razlgedi. V petek sva se namenila na Hochebenkofel. Vzpon se začne po cesti do Dreischusterhutte, sledi 20 min ravnine do konca doline Innerefeldtal, nato pa se končno prične vzpon po široki dolini proti vrhu. Okolica ponuja res super razglede (med drugim tudi na Tre Cime),
Končno je prišel en vikend, za katerega je bila dobra vremenska napoved in obilica snega, kar je bilo treba izkoristiti.
Na bližajočo se obletnico Igorjevega odhoda v večna lovišča/pršišča sva se s Polono odpravila v "njegove" konce. Iz tekaške steze sva pot proti Pellariniju narobe vdela, zato sva dobro uro hodila po svoji različici, za sabo pa potegnila še dva Avstrijca ("Never trust a stranger!"
vzpon skozi grapo nordost rinne (50°/40°) ... in v nadaljevanju na vrh ... ob pričetku ture oblačno ... v grapi megleno ... enako na vrhu in spustu do koče ... od koče tipajoče v megli ... a se je nižje doli razkadila in nam naklonila sončen dan ... kije bil sicer napovedan že od jutra ... snega
Če parafraziramo filozofično in ideologično misel pretekle in polpretekle zgodovine, lahko trdimo, da snežni pogoji turnega življenja določajo turno smučarsko zavest. In ker so pogoji to zimo grozovito ugodni, se turno zaveden mož pred šihtom že ob šestih še v trdi temi poda z Ljubelja na Begunjščic
z vzponom po megleni … a pošteno zaliti grapi    in tipajočim spustom v meglo … ki se je v spodnjem delu umaknila napovedanemu soncu    sicer pa razmere za smučanje odlične … od zbitega napihanega snega … do dobrih 20 cm uležanega pršiča …
Rok in Matic za nedeljo predlagata Storžič, pa smo šli. Skozi Peto Žrelo gor, nazaj prav tam. Skoraj do vrha tipamo skozi meglo oziroma oblačnost, na vrhu pa 360 stopinjski razgled nad morjem oblakov. Le špičke vrhov se kažejo nad oblačnim pokrovom. Razmere za hojo navzgor ugodne, tudi Kramarico
Z Maretom sva izvedla 3. tradicionalno vandranje z Vogla na Komno. Na turi je bilo precej vetrovno, a je bil veter moteč samo na Konjskem sedlu in na sedlu pod Podrto goro. Zahvala gre tudi Gorazdu in Tini, ki sta pridno utrla gaz, tako da se nisva pretirano mučila z gaženjem. Na Komni pa veselica A
Dva tedna se že borim s tečnim virusom. Razen prvega vikenda, ko sem obležal, sem bil vseskozi v pogonu, saj nisem bil resnično ”bolan”. Stalno nekaj vročine, slabo počutje, ostalo super. Bolje bi bilo, če bi nekaj dni odležal, ampak kaj ko se mi ne da boriti z zdravnikom. Zato sem v pet
Čeravno nisva bila pozna, s parkirnim prostorom ni bilo težav. Na začetku srečanje z Barbaro in Mišom, prijeten klepet o tem in onem, nato nekaj časa skupaj in nato vsak po svoje naprej navzgor. Z jutranjim soncem je bilo kmalu konec in bližje koči sva bila,m slabše je bilo. Zna biti, da sva v koči
Po dolgem času sem našel čas za meni tako ljubo Peco. Nekako sem uskladil obveznosti in si vzel dan za hribe. Tudi vremenska napoved je bila obetavna in padla je odločitev. Peca. Kar dolgo je že tega, kar sem bil zadnjič na tej koroški lepotici, ki nas (običajno) nagradi s krasnimi razgledi.  
Tura iz Kaliča in naprej po grebenu Javornika ni prav običajna turno smučarska magistrala, nekaj sledi se vseeno najde, še posebej po cesti do V. Javornika. Kalič nam je nekaterim zelo blizu, poleg tega je bila vremenska napoved za ta del Slovenije idealna. Sicer smučanje na Kaliču ob koncu marca n
Vsi drugi Velikani imajo kar nekaj nevarnosti, predvsem zaradi napihanega snega na nekaterih delih. Opozarjajo na tretjo stopnjo nevarnosti, a to ni vsepovsod. Tisti, ki se vsaj malo spozna, potem zagotovo ve, da je stopnja nevarnosti do Kredarice nična. Dolina Vrat iz moje strani še sameva, saj se niti do Peričnika ne moreš pripeljati. Sneega je dovolj V tem mesecu ga še nisem obiskal in nekako se ga vsi izogibajo. Med tednom so že Američani malo zašli na poti do Kredarice, naslednji dan pa pričeli vzpon na vrh. Obrnili so že takoj v začetni steni, saj niso vedeli ali naj gredo v levo ali…
Deyan Grm (redbull) - blogZa materinski dan sem si privoščila solo pohod od doma na Čaven. Če me kdo vpraša, od kje grem in mu rečem od doma, skoraj vsak reče, da to pa je podvig, ki ni kar tako.Ma, vejkarca pokaže samo dobrih 7 km dolžine, kar pa po dolžini ni glih ne vem kaj... no, je pa višincev za nekaj
Tindi Zztopka - blogNedeljska smuka s Storžiča z razgledom na morje oblakov.
Končno spet ena sončna sobota, le razmere je bilo tokrat težje najti. Z Marušo in Jerotom smo poiskusili srečo na avstrijski strani Karavank in smo se zapeljali v Medvedji dol. Parkirali smo seveda na spodnjem parkirišču in po cesti navzgor. Odprlo se nam je precej možnosti, a z nobeno nismo bili za
V Innsbrucku se zbudimo v nekoliko bolj obetavno jutro – po običajnem bujenju s kavo in jajčki se tako odločimo, da gremo tokrat pogledat nekoliko bližje, v smer proti dolini Stubaital, ki se začne le kakih 5 minut ven iz Innsbrucka. Dela se fantastičen dan, in že na avtocesti nas obsije sonce
Pristovški Storžič ni ravno tipičen turnosmučarski vrh, kar pa ni nujno slabo. Včeraj sem izvedel za dobre razmere in sem si rekel, da bo kot nalašč za kratko popoldansko turo. Že skoraj sedem let nisem bil tu gor, kar je prava škoda, saj je vrh toliko odmaknjen, da je razgled zares izreden! No, to
Jutro pred Felbertauern tunelom ni izgledalo najbolj obetavno - polno parkirišče in pomrznjen sneg. Ker izhodišče ponuja precej različnih možnosti, gneče na koncu vseeno ni bilo. Midva sva zavila na Sillingkopf v upanju, da bo severozahodno pobočje ponudilo še kaj drugega kot pomrznjen sneg. Odločit