Kategorija
14.194 novic
Dan po 8 urnem teku na Slivnico so bile moje noge skorajda brez musklfibra. Nekaj časa sem se še obotavljal. Potem pa sem si rekel: “Kako daleč je že včeraj. Počutim se odlično,” in oddrvel proti goram nad Ljubeljem. Na Ljubelju je bilo v času mojega prihoda (okrog 11. ure) parkiranih v
Na zimo nisem ravno pretirano navdušen vendar tudi tu in tam grem v zimi na pohod pa vendar so mi bolj všeč pomladne ture oziroma v kopnem.Bolj pisana pokrajina kot pa samo v dveh barvah veliko bolj raznoliko in zanimivo.Zato si za tokrat izberem pot ki je bolj kratka po svoje tudi zanimiva in o tej
Tone Toplak Photography - blogres ni bilo tako kičasto … kot so ga napovedovali vremenarji … a kljub vsemu dovolj za uživanje  tudi snega mnogo več kot prejšnji teden na peci … tako da se je dalo napraviti tudi nekaj zavojev v nedotaknjeni pršič   
Kot že samo ime prireditve “8 ur Slivnice” pove, je to tekma na kateri se je potrebno v 8 urah kar se da največkrat povzpeti na vrh Slivnice. Štart tekme je bil pri kegljišču v Cerknici. Potem pa smo po najkrajši poti tekli gor in dol na Slivnico. En vzpon je bil dolg 3,6 km s 530 višins
Letošnja sezona skokov na Uršljo goro se je danes s šestim skokom zaključila. Na gori je bilo že zjutraj sončno vreme, na Ivarčkem, kjer je izhodišče skoka pa smo bili pod pokrovom megle. Že prihod na parkirišče je pokazal, da bo treba na čevlje dati derezice, saj je bila cesta kar lepo poledenela.
V najbolj odmaknjenih predelih Himalaje so območja, kjer so več stoletij vladale lokalne kraljeve dinastije in se po najboljših močeh otepale mogočnejših sosedov, naj so to bili imperialni Moguli, tibetanski dalajlame ali nepalski Šahi. Danes uradno sodijo v novodobne državne tvorbe z večjo ali manjšo stopnjo avtonomije. A še vedno ohranjajo pridih posebnosti, izolacije in pripadnosti nekdanji samostojnosti.
Okoli 45 let nazaj je Nejc Zaplotnik približno 100 metrov stran, tako kot danes jaz, gledal skozi okno pisarne proti Storžiču in okoliškimi vrhovi. Nekaj minut je sanjaril. Kot jaz. Pa ni dolgo okleval. Poklical je Škarjo, Štremflja, Jamnika, ter še nekaj prijateljev. Dal odpoved in odšel v Pakistan
Že med torkovim vzponom na Storžič smo se dogovarjali za četrtek. Odločili smo se za tolminske konce. V četrtek zjutraj smo se trije podali po ozki in vselej zanimivi cesti do Tolminskih Raven. Po zajtrku smo se podali na pot. Zavijemo proti markirani grapi, ki pelje proti Škrbini. Spodnji del grape
Primož Grahelj - blogGreh bi bil, da se ne bi kakšen dan zgodaj prebudil. Včerajšnji in današnji dan sta vremensko noro ugodna. Toplota oz. z drugo besedo poimenovana vročina je prišla v visokogorje. Najraje Jo obiščem iz mojega še najbližjega izhodišča Kamniška Bistrica in ponavadi je to kdaj pred opoldansko službo.Ime
Deyan Grm (redbull) - blog<img style='max-width: 640px;' src="http://vzponi.si/Portals/0/Images/_vzponi.si/15936608_234003947027260_218376034293410929_o.jpg">Uršlja gora, poslana 1903. Gre za precej redko razglednico iz začeka 20. stoletja, čisto možno, pa da je tudi še starejša. Prvo planinsko kočo je leta 1912 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo, gora pa je bila s strani planincev obiskovana že tudi pred postavitvijo koče. Čisto možno, da je bilo že v pastirskem stanu moč dobiti okrepčilo in prenočišče. Cerkev sv. Uršule je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji (1696 m). Leta 1602 jo je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. Razglednico je založil Ignaz Wonko (Prevalje). (Vir: Škrabec, M. 2009. Slovenstvo na razglednicah.)
Z današnjo tekmo se je končala Kranjska zimska tekaška liga. Vesel sem, da sva z Ivom odtekla vse tekme razen ene, ko sva bila pač bolana. Na začetku si nisem predstavljal, da bova tako vztrajna. Vsi teki so bili odlično organizirani. Najprej zahvala Ivu Janezu Pirnarju kot glavnemu organizatorju. p
Ne, ne, nisem začela pisati verzov 🙂 . Rima se čisto slučajno, ampak Rodici pa čisto zares pravijo kraljica. Odgovor, čigava kraljica je, je pa odvisen od tega, koga vprašate.…
Dnevi se res že daljšajo. Sončni zahod danes na Uršlji je bil okoli pol šestih. Tudi sonce gre vedno bolj proti zahodu, danes je zahajalo že desno od Storžiča. Še pred dvema tednoma, je zahajalo med Ojstrico in Planjavo. Pot je bila z Ledin najprej mokra, čeprav še vedno snežena, nato pa kar lepo po
Hochalmspitze je s 3360 m najvišji vrh gorske skupine Ankogel v Visokih Turah v Avstriji. Gre za goro, ki jo pogosto vidimo tudi z naših najvišjih vrhov, saj precej izstopa po obliki. Obdajajo jo kar štirje ledeniki (Trippkess, Winkelless, Grosselandkees in Hochalmkess), z vrha pa se na vse strani vlečejo ostri grebeni. Hochalmspitze sodi med nam najbližje tritisočake, vsi pristopi na goro pa so zelo dolgi in naporni. Ko se je zdanilo sva bila že nad gozdno mejo Villacher Hutte - koča je zaprta, nekje pa si je možno priskrbeti ključ Kmalu na soncu Proti ledeniku Med vzponom, zadaj izstopa…
Matevž Lavrič - blogZ Urošem sva se v hribih vedno kregala. On bi hodil cel dan, jaz ne, jaz bi ležal cel dan, on ne in podobno. Meni se je zdelo, da je vedno po njegovo, njemu tudi in končno je bilo potrebno nekaj ukreniti. Zatorej sva stopila do notarja in podpisala pogodbo. Z visokoletečimi cilji sva, za […]
Hochalmspitze je s 3360 m najvišji vrh gorske skupine Ankogel v Visokih Turah v Avstriji. Gre za goro, ki jo pogosto vidimo tudi z naših najvišjih vrhov, saj precej izstopa po obliki. Obdajajo jo kar štirje ledeniki (Trippkess, Winkelless, Grosselandkees in Hochalmkess), z vrha pa se na vse strani v
Matevž Lavrič - blogKraljica Visokih Tur - Hochalmspitze 3360m, 15.2.2017 Foto: Matevž LavričObičajno ima vsako gorstvo svojo kraljico. Gre za goro, ki preprosto nosi kraljevski naziv v nekem okolišu in ga tudi opravičuje.V Visokih Turah ta pripada Hochalmspitze. Kraljica Visokih Tur ji pravimo. Tura nanjo je resn
Rok Eržen - blogZadnji teden izpitnega obdobja vreme le pride k sebi, tako, da razmišljamo o turi. Dogovorimo se z Moniko in legendarnim Danijem, ki je vesel, da bo lahko spet malce "popikal" po snegu :).V torek zjutraj se tako štirje odpeljemo do parkirišča nad vasjo Mače, cesta je ok. Po malici se pripravimo za o
Primož Grahelj - blog