Nalaganje ...
Kategorija
9286 novic
TKG: Razmere danes fenomenalne. Plavanje v "pršiču brez dna", ki ga je nekje 30 cm, merili pa nismo. Vršno pobočje (250 vm, na S) je bilo tako noro dobro, da smo skočili še na sosednji, nekaj metrov nižji predvrh in z vrha prav tako uživaško odplavali po izraziti rampi v vpadnici vrha. Obe pobočji sta za plavanje v tako globokem pršiču ravno prav strmi. Ko smo prismučali nad planino Staller Wolla, smo skočili še na Kl. Hochkreuz (2565 m), pravzaprav do prvega izrazitega grebenskega vršiča, nekje 2500 m, ki ga je že zagrnila megla. Še eno super pršičarjenje vse do planine, 2039 m. Pod planino…
TKG: Izredno lep in razgiban turni smuk: vršna vesina je precej strma in zračna, potem pa široki tereni s številnimi prelomnicami, na koncu je nekaj malega ceste. Za nameček so bile razmere izvrstne: z vrha smo odsmučali kot prvi ob 10:30, ne prezgodaj ne prepozno, snežna podlaga je bila še nedotaknjena in "speglana v nulo", pomrznjena-odjenjana skorja je smučarja držala,... Prismuča se do avta (Tolazzi), vendar bo spodaj na cesti en ali dva ovinka "kmalu" pobralo, višje je snega veliko. Pa še glede naših smučarskih sosedov, ki se nam jih večkrat daje za zgled varnosti in premišljenosti. Avst…
TKG: Z avtom je najbolj smiselno parkirati na križišču nad Jagovcem (800+ m). Gor in dol po Široki riži. Več ali manj gnilo, nad cesto je snega še veliko (razen kratkega odseka na grebenu), po cesti se je dalo brez sestopanja pripeljati do "dna", potem pa še par minut malo gor-dol peš do avta.
TKG: Iz Sel mimo "Košutnikove bajte". Gor smo šli po zahodnem žlebu, ki pripelje na zahodno škrbino. Za pristop lepo zalito, zbit pršič (za smučanje pa še nekaj snega manjka, pa tudi strmina je ZELO konkretna). Z vrha smo (v popolni megli) odsmučali na vzhodno škrbino (zelo dobra smuka), kjer smo zavili v vzhodni žleb. Na vrhu je bilo bolj malo snega in precej razbito, ampak je kar šlo. Potem nas je presenetil še skok (par metrov peš, morda bi se dalo tudi s skokom na smučeh), nižje je šlo lepo (tanka skorjica) do pod stene, kjer čaka smotana prečka na Vilice (par 10m gor), tudi nadaljevanje…
TKG: Pogledali smo za sledmi vertikalcev (http://vertikala.mojforum.si/vertikala-about1189.html), pa je bilo že skoraj vse zapihano. Smuka je skoraj v celoti res zelo dobra, snežna podlaga pa "teoretično" ni povsod ravno najbolj vzorno stabilna. Vršnih 20-30 cm snežne podlage je v zgornjem delu grape malo sumljivih (pod vršnim napihancem je konkretna skorja, pod njo pa plast "ničesar"), v globino je potem sneg vzorno zbit in predelan.
TKG: Snega je v gorah tam okoli Millstatskega jezera presenetljivo malo, snežna meja pa zelo visoko, na srečo sta tudi izhodišči precej visoko, tako da se tudi po spluženi cesti v spodnjem delu v obeh primerih da prismučati do avta. Na Gmeinecku je bilo novega snega zgoraj do 10 cm, spodaj pa komaj za vzorec. Smuka je bila zelo dobra, nekaj flank celo fenomenalnih, spodaj pod 1700 pa je bilo bolj kot ne zelo slabo.
TKG: V četrtek na Rosennocku je tura delovala kot izrazito poznopomladanska, saj se je več ali manj vozilo med travnimi rušami. Večinoma precej dobra smuka po predelanem snegu. Pobočja so nasploh široka, lepo smučljiva, lažji turni smuk je že težko najti.
TKG: V trenutnih razmerah je tam okoli nekaj sumljivih pobočij. Mi smo imeli probleme s Cima Belle (Lepi vršič) na sedlo pod Konjščico. Ne sledite smučini na SSV. Nižje v gozdu se je sprožila kloža, takoj z vrha je pokalo, enkrat skrajno neprijetno. Sicer je pa zgleda tudi nek smučar s Kovka popoldne sprožil plaz. Sicer smo prav prijetno pohajkovali: Kovk, Lepi vršič, Konjščica, Starhand, sedlo Lom.
Zdaj ko smo turni kolesarji že dobro leto uradno vključeni v PZS, lahko tako kot smučarji po snegu delamo ture, kjer se nam zljubi. Nam se je ljubilo pod Očaka... Oglej si Maurov film !
Šibancija po smučišču, da nas ne 'izginejo' žičničarji, ta desna varianta na Sella Ursic, potem pa pohajkovanje gori in doli do vznožja Findenegga pod Visokim Kaninom. Ob prečenju neke kotanje nam je počila kloža, pod ostrogo, kjer vstopi 'Julija', nas je pa ob pogledu proti žlebu dokončno vse minilo. Prhko, sumljiva podlaga, napoka,...pa smo jo popihali po podih navzdol, kjer so valoviti tereni za smučanje idealni, pa še pršič smo lovili. Po martinčkanju pod 'Bilo pečjo' smo zgazili na neko simpatično škrbino, odkoder smo lovili luštne zavoje proti nevejskemu smučišču, kjer pa nam ni več šlo…
Nepričakovana razjasnitev naju je presenetila praktično v postelji, tako se je šele opoldne iz Planice zapodilo proti Jalovcu in se je žal zaključilo na vrhu ozebnika, kjer je bila ura za vršni naskok pozna.
Obrat malo nad škrbino, ker je bila snežna podlaga v žlebovih proti Špiku nad Nosom odločno preveč sumljiva. Že pod škrbino smo se soočili s flanko napihanega snega, ki nam ni preveč dišala, tako da višje odločitev ni bila pretežka. Prav, da smo obrnili, kasneje smo namreč poslušali helikopter, na drugi strani gore so 'odtrgali' kložo...
Brez veze, premalo snega,..., ampak na vrhu je bilo vseeno čarobno!
Nekam ležerno smo štartali iz Železne Kaple, na višini 1000 m nas je presenetilo belo lepilo, ki se ga je do bajte nabralo toliko, da je bilo že po cesti potrebno tudi malo poriniti, višje smo v zavetrju najprej gazili, zatem nas je prepihalo, na koncu je pa ura oznanila, da bo treba pred vrhom obrniti...in še ravno prav, da smo v spodnjem delu na belo posuti potki skozi zeleno 'borovničevje' lovili vse bolj rdečične zahajajoče žarke.
