Www, Wunderbare Weibere Wanderwege
Še ena od PPP, letošnja že tretja. Prosto po Prešernu se to prevede v: po Planinškovih poteh ... ;)
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kategorija
9289 novic
Še ena od PPP, letošnja že tretja. Prosto po Prešernu se to prevede v: po Planinškovih poteh ... ;)
Mauro je skupaj spravil za en celovečerec, tako da tekst odpade! ;)
Sella Nevea, slabih 150 vm po duhamorni cesti na smučišču navzgor. Levo na sneg in po lepih ter zalitih prehodih direktno na obširne in s soncem obsijane pode pod Lopo. Do višine nekje dobrih 1600 m prav obetaven sneg, višje pa na lepem vse hujši gnoj. Ob osmih se je zelo hitro začelo kvariti še vreme. Pogled zgoraj proti Hudemu Vršiču ni bil nič obetaven, spodnji prehod ni več zalit, a bi se s smučmi še dalo kaj sčarati, tako da smo vseeno pritiščali pod steno (2100+ m). Še hujši gnoj, obrnili in se povzpeli na sedlo desno pod Grdim Vršičem, kjer nas je zajela megla. Odnehali v totalnem gnoj…
Končno sem se uspel zmotivirati, da sem uredil morske fotke. Ta lepe so od Luka, ta navadne so moje, za ostale se pa ne spomnim... ;)
Na turo nas je spravil mamljiv zapis s konkretnimi presežniki na italijanskem forumu. Od novega okolje, težav do kakovosti snega in zalitosti - vse bi nam moralo ustrezati 'v nulo'. Izhodišče je Piano Della Guerra, 1070 m (Forni Avoltri), za markacijami 141 (sestop do struge, prečkanje potoka po razmajanem mostičku, zatem po cesti do gozdne meje na 1400 m. Tu smo nadaljevali levo (smer SV) od vpadnice vrha, kjer smo ugledali človeški piki in tudi prehodi so se obetali... Nekaj višje se je vreme začelo kvariti, zabutalo se je, padli smo v meglo, ujeli piki in izvedeli, da smo normalko zgrešili…
Vrh Laške planje in sama Laška planja naju je smučarsko dolgo časa mamila k obisku, na koncu sva pa (zaradi vodnička in lastne nekritičnosti) krepko zamudila, ker so bili spodnji prehodi povsem kopni. Tura je pač zimska in ne pomladna... Tako smo šli na rezervno varianto na sedlo Med Baban. Zgoraj smo za točno 5 minut še ujeli sonce nato pa v čudnem vremenu, ki se ni in ni hotelo odločitisamo za zgago, pociljali proti Vrhu Žlebi, 2335 m. Z njegovega (20 m nižjega) predvrha po JV pobočju na sedlo je smučarija težka nekje za dobro III. S sedla sva z Boštjanom brez 'babe' skočila še na ta Veliko…
Boštjana sem peljal firbce past v Karničarjev smučarski Fritsch-Lindenbach . Moje mnenje je še vedno ostalo, da po tako zračni smeri s smučmi na nogah pač nimam kaj iskati. Tokrat je bil sneg za vzpon malo boljši/trši kot pred leti, tudi izstop sva poiskala nekaj nižje. Boštjan je po prečenju zgornje flanke v levo kar pošteno popraskal po bolj ali manj poprhanem žlebičku, sam pa sem poskusil kakšnih 10 m nižje in vstopil v žleb, ki pada z Dolske škrbine. V njem me je pričakal krajši ledni skokec, ki je bil sicer 'skoraj' navpičen, a prav lušten. V primerjavi z akrobacijami izpred treh let, sv…
Sem bil že večkrat na tapeti, zakaj neki zakrivam ta luštne kolesarske ture. Razlogov je več, glavni je vsekakor, da vsaka potka prenese samo določeno frekvenco obiska. Tako pohodnikov kot kolesarjev. Pa zakrivanje sploh ni tako dosledno, kot nekateri jamrate. Ta 'pravi' ste se dosedaj s pomočjo številnih namigov uspešno prekobacali preko vseh 'ovir'. Prečke okoli Hojce vam pa z Lukom vseeno ne želiva. Še več, prečke vam sploh ne privoščiva! Tisti ta vztrajni, ki se s tem ne boste sprijaznili, boste Prečko vseeno slejkoprej našli... ;) En kratek obisk za pripravo terena. Toliko, da se prevoha…
Nekako so naju le zvabili na prvega tritisočaka, kjer je bilo sicer zelo zanimivo, a je bilo plačilo na koncu le preveliko. Naslednja dneva idealnih razmer v gorah sta šla namreč v maloro zaradi Marijaninih žuljev, prav tam se je tudi pričela višinska bolezen... Do vrha Hochalmspitze (3360 m) je od ceste pri Gmünder Hütte celih 2200 vm, tako da je v takem najbolje takoj pritisniti na plin, da si pač čimprej gor. Kot nalašč je bil Matija razpoložen, tako da smo še v mraku pridno grizli monotono cesto. Ampak takle visok kucelj je očitno bolj psihološko trd oreh, tako da Marijana in Boštjan v bo…
Vrnitev na mesto zločina, odkoder nas je pozimi pregnala huda burja. Tokrat nas je uspavalo prijetno sonce, tako da smo bili bolj na 'easy'. Še jurja višincev nam ni uspelo naklepati, vsekakor pa smo uspeli prevoziti 'stenco', kjer smo zadnjič ob 'sapici' skoraj poleteli...
Nanos: ta huda gor, ta huda dol, vmes in na koncu pa luštni prečki. Morda se obeta tudi filmček?
Smučanje z Montaža je vedno mamljiva ideja, ko je Luca Vuerich letos kot prvi presmučal J steno, pa še toliko bolj. Z vrha po Findeneggovem ozebniku sem sicer že peljal, a sem šel spodaj po 'grozno' izpostavljeni in pomrznjeni Veliki polici, ki preči celotno Z obličje Montaža, raje previdno peš. Na S po Amaliji in na Z v Dunjo je pred leti smučal že Mauro Rumez, ampak tam si res ne predstavljam, da bi bilo vse ustrezno zalito. Zato je bila Lucova trasa na J toliko bolj privlačna, da smo šli pogledat... Nekje na polovici smeri je glavna orientacijska zanka - kako priti mimo skalne pregrade, ki…
Tumova na Jerebico je baje edina smer, kjer se je Tuma pustil vodniku, da ga je 'potegnil' čez skok. To in dejstvo, da je bilo v kopni sezoni vedno nekaj jamranja nad mokrimi skalami in vlažnim kaminom, nama je dalo slutiti, da bi znalo biti pozimi mnogo lepše in tudi lažje... Vodniček Zimski vzponi je pri Tumovi smeri več ali manj skoraj v celoti v zmoti: opis dostopa je zavajajoč, težava spodnjega skoka podcenjena, izstop je glede na opis na drugi (= levi) strani vrha Jerebice. Turo smo začeli od Predelskega jezera in po grapi (prvih 100 m smo graben s skoki obšli na levi, zamudno), ki vodi…
Pred leti sva nekaj podobnega že izkusila , a Pichsov žleb ni bil zalit, Huda jama pa prehuda. Tudi to sezono sva že obračala, tokrat se nama je pa vse skupaj zelo lepo poklopilo. Še sonce se je prav prijazno skrilo, tako da sva imela 'cel' ljubi dan na razpolago. Edino najtežji odsek Pichsovega žlebu sva morala malo obdelati s cepinom (prestop preko drče) in še opast pod Užnikom sva podrla, potem je pa ob pomoči odličnega snega na obeh spustih šlo kot namazano. Na obsežnem snežišču pod Hudo jamo sva vodoravno prečila na 'Cjajnikov' greben in na drugo stran mimo Košutnikove bajte odsmučala do…
Avstrijski vodniček (Tušar, Karavanke) poleg SZ žlebu pozna tudi SV. Opisan je skromno (da se ga od spodaj ne vidi ;), strmina je ocenjena do 45°. Poskusili smo od Skarbine, brez težav našli žleb, strmina po planu, potem pa točno v kotu, na vrhu prve tretjine, kjer se žleb zasuče v desno proti vrhu, nad prvim teoretično še smučljivim skokom nepričakovano trčili ob višji skok, ki ga ne bi 'smelo' biti. Nekaj časa je še kazalo, da je na levi obvoz, a se ga brez vrvi nismo upali lotiti, čeprav smo dolgo časa podirali opast na vmesnem robu...
Seveda gre spet za 'staro dobro' Bistriško špico, le da smo pociljali zadnji vrh v grebenu, Veško kopo. Smučali smo najprej na SZ stran (po eni vmesni varianti, nič posebnega) kakih 600 m nižje. Nazaj gor in po normalki na Lužo.