Martuljška Ponca ali Oltar?
Žal so bile razmere za smučanje slabe, tudi Sneguljčica se je uprla, smo pa ujeli zelo lep pristop na vrh Oltarja.
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kategorija
10.956 novic
Žal so bile razmere za smučanje slabe, tudi Sneguljčica se je uprla, smo pa ujeli zelo lep pristop na vrh Oltarja.
Z avtom je 8 ur vožnje do Grindelwalda, s prvim vlakom na Eigergletsher (2320 m), kjer se odpre celotno vršno Z pobočje Eigera. Do vrha je 1650 m, sama smer je visoka 1200 m, spodnji del smeri je malo manj strm, nato strmina počasi narašča, v zgornjem delu je zelo enakomerna in doseže (do) 45°. Smer ima praktično povsod veliko prostora (smučarska pravljica: široke in zračne vesine), izravnave ali kakšne izrazite prelomnice v smeri ni. V dobrih razmerah, ki smo jih srečno ujeli, je bilo vse skupaj fantastično. Smučarska ocena je Z+, po naše bi bilo recimo za V-. Taka tura ostane še dolgo v gla…
Zjutraj smo begali sem in tja po Špranji, dokler se le nismo odločili za globoko zasekan žleb, ki vodi na škrbino med Špikom nad Plazom in Vrhom Brda. Z Marijano sva bila v žlebu že dvakrat, tokrat smo upali na smučanje s škrbine, a so bile nad skokom razmere slabe - 'prehitri tobogan' po celotni višini.
Skozi Žabniško krnico na sedlo, na sam vrh Nabojsa smo zatem pristopili z Z strani . Od pravljice pred leti ni ostalo nič, zgoraj je bilo že dopoldne vse gnilo in smo pri smučanju splazili precej južnega snega. Ključni del (prečnica) ni hotel spustiti, tako da smo šli malo peš, zaključni del do sedla pa ni bil ne pomrznjen ne gnil, ampak skorjast... ;) Zato pa je bila smuka z Nabojsevega sedla v Žabniško krnico odlična. Držali smo se še nezvožene desne strani, kjer smo do koče res krasno pršičarili. Nižje je šlo tudi dobro, prav tako tudi v gozdu! Fotke so tokrat vse "ukradene"; Boštjan in Ma…
Tokrat sem spoznal še v vseh pogledih najlepši in najlažji pristop do najvišjega ozebnika Julijcev (čeprav ima Žleb Hude police v nasprotju z uradnimi 800 m v resnici 'samo' dobrih 700 m višine, je še vedno daleč pred vsemi), ki poteka desno od markirane poti in vodi skozi slikovito grapo s slapovi. Zaključek spusta pod ozebnikom pa je daleč najbolj smučarsko, če pod steno nadaljuješ daleč v levo, dokler se za prečenjem macesnovega gozdička ne odpre prehod v Špranjo. Prehodov je sicer več, vsaj dva sta smučarsko užitna (eden kot zgoraj opisan, drugi pa z iskanjem prehodov začne med macesni),…
Z Visoke Montaževe planote smo imeli zamerkano, da vodita na Špik nad Tratico dva žlebova, tik levo od vpadnice vrha. Sobotne razmere na J orientacijah so bile spodobne, dregnili so nas pa Radoveljčani, ki so navdušeno razlagali o smučanju s Špika nad Tratico (mimo Škrbine nad Tratico)... Vstop v 'južno steno' (1900+ m) je levo od vstopa markirane poti za Špik Hude police in oba zapomnjena žleba sta bila v srednjem delu začuda povsem kopna. Zato pa se je povsem na desni strani nepričakovano odprl žleb, ki je obetavno vodil proti vrhu. Pristopna smer je tudi smučarska (odsekoma pošteno strmo),…
Na JZ pobočju, v vpadnici Vrha Krnega dola (2351 m), smo imeli za pristop že nekaj časa ogledan zanimiv žleb, ki ima spodaj kar konkreten skok. Od daleč je izgledal vstop kopen in smo si (poleg standardnega Boštjana se nam je pridružil Tomaž) že ogledovali rezervno varianto na desni strani. Vseeno je bilo potrebno pogledat čisto od blizu in res se je v skritem kotu le prikazal krasen, kakih 80° strm in slabih 10 m visok "ledni smrkelj". Imeli smo sicer presneto malo opreme, a jo je bilo ravno dovolj, da smo se skobacali čez in za sabo potegnili še nerodne "omare z antenami"... ...v iskanju za…
Letos je bil Hochspitz v pršiču večkrat pohvaljen, a smo dvakrat preveč cincali zaradi vremena (vožnja v dolino Lesachtal je dooolga), in je bilo končno treba videti to čudo. Izhodišče 1200+ m, zaselek Winkel, po cesti skozi Winklertal do 1500+ m, kjer se svet nad gozdom dokončno odpre. Mi smo sledili zelo čudni špuri, ki nas je vodila zelo slikovito, a močno gori-doli-naokoli. Direktna varianta vodi v smeri JV več ali manj naravnost na vrh (greben se doseže nekaj 10 vm S od vrha)... Tam okoli je še nekaj zanimivih pobočij. Pri poskusu smučanja po širokem SV pobočju Hochspitza smo zaradi razm…
Kaj storiš, če na vrhu ozebnika ugotoviš, da so razmere proti vrhu Jalovca odlične, ti pa si zaradi lenobe doma pustil dereze in s seboj vzel samo TS aluminijasto igračko v obliki cepina? Nič, pač odsmučaš po ozebniku in se 'tolčeš' po glavi... Mene je zaradi take sorte lenobe že 'bolela' glava. Tokrat se je res bolj računalo na 'oglaševani' sobotni pršič v ozebniku (ki ga nismo več našli), na Jalovec pa zaradi večje pošiljke novega snega in vetra v resnici ni bilo za misliti, a se je prav tam prikazala "Marija". Na koncu sva imela z Boštjanom še srečo pri tekmi z meglo, ki se nama je tik pre…
Lani smo v primerni porciji pršiča uživali na S pobočjih Hochkreuz a, letos smo na planini zavili levo na Kreuzeck. Z vrha smo najprej odsmučali po lepem in mestoma kar strmem pobočju tik desno od pečin na S (400 vm, pršič brez dna), naokoli nazaj na vrh in sledil je še spust po čudoviti vršni Z flanki...
Z Boštjanom sva šla na peš sprehod po Begunjščici, kjer sva že spodaj sklenila, da bo najin vodnik izključno nos in lepi prehodi. Tako sva spodaj najprej obrnila v Jančevi, potem višje na plazu našla sledi, ki so naju povedle po zelo luštni Ostržkovi smeri (še kak meter snega, pa bo prav lepo smučarska) na Begunjsko Vrtačo. Za sledmi sva sestopila po Lenuhovi in se na drugi strani Šentanca zapičila v obetaven snežen jezik. Sledila sva prehodom na greben, po njem tipala levo in desno, na koncu pa na vrh stene prišla več ali manj točno po sredi. Sestop po Y me je prepričal, da bo potrebno grapo…
V zimskih razmerah sva dvakrat po Hanzovi že pristopila na vrh Prisanka. Enkrat na samem koncu zime, drugič na začetku. Tokrat je bilo v planu, da se gre čez steno sredi zime, da se namesto smotanega začetka Hanzove poti poišče "skriti žleb" in da se gre skozi Hudičev žleb. Do vrha Hudičevega žlebu je bila stvar, razen orientacije spodaj, potem precej enostavna, višje je pa pozimi očitno konec "civilizacije" in nas je pričakala druga pesem... "Skriti žleb", ki vodi iz zatrepa s slapovi v vpadnici Hudičevega žleba, sem v literaturi večkrat zasledil. Dejansko stvar niti slučajno ni skrita, ampa…
S grapa VMPonce nas je vabila že lani, a smo preveč odlašali. Letos smo bili očitno prezgodnji, žal se pa (ne)zalitost grape razkrije šele po dooolgem pristopu čez Kotle. Vseeno smo našli lušten nadomestek v obliki direktnega pristopa točno na vrh MMPonce, ki je v idealnih razmerah celo smučljiv. Z vrha smo neuspešno poskušali v labirintu spusta v Veliko Dnino in smo tako žal morali odsmučati nazaj čez Kotle, kjer nas je morila nebodigatreba kloža... A zakaj potem 'vrhunska tura'? Zato, ker se spodnji in zgornji Gorenjci očitno slabo razumemo!
Čeprav sva si zatrdila, da se z nevejsko nihajko ne peljeva več, naju je po naporni sobotni hajki premamila lenoba. Dobesedno vzeto niti nisva prelomila obljube, ker sva se zategnila z novo gondolsko žičnico in spet sva se zaklela, da je bilo to prvič in zadnjič (Kar se vljudnosti, ustrežljivosti in kompliciranja tiče, so Italijani klasa zase!). Na srečo sva se kmalu otresla direndaja smučišča in zavila pod SV steno Prestreljenika...
Čez Viševo SV deber sva s smučmi že plezala, a sva morala smučati na drugo stran. Takrat je bilo jasno, da je smer v dobrih razmerah zelo lepo smučljiva - prostora je namreč presenetljivo ogromno, le dva kratka odseka sta ožja, pa tudi tam se da zavijati. Dvakrat kasneje sva v steni obračala, ker sploh nisva prišla čez (kopen) ključni skok. Tokrat je bilo potrebno poskusiti tudi v hladni zimi, ko je skok še okovan v led; vsaj upali smo, da bo. In je tudi bil! Še več, ozebnik je bil tako lepo zalit in snežne razmere (razen na par mestih) tako ugodne, da sploh ni bilo dileme, kje bomo smučali v…