Kategorija
10.758 novic
V soboto smo temeljito oblegali polno zasneženi Jošt, ponoči smo z lučkami razsvetlili Kum, v nedeljo smo z Zelenice orali po globokem pršiču... Družba je bila povsod zabavna, zasedba se je pa zamenjala, ker pač kolesariva s sisiji. Hec! ;-)
Ponovitev ene od 'arhivskih' tur z vsemi fotkami , ki tokrat manjkajo. Za kaj več si raje oglej kar Maurov film!
Takšno je po pripovedovanju Tmincev pristno nemško ime gore, vsaj njihovi kolesarji ga radi uporabljajo in potem se baje hitro dogaja. Gorenjci bi gori rekli kar pručka; ravno pravšnja, da bi ležerno odložili svoje noge, ko bi se utrujeno zleknili z našega Stola... Kako smo se torej zleknili, oziroma kako smo se 'posrali', bo pokazal film. Oglej si ga!
Konju jedan sem bil pred kratkim posnet nad Belco, tokrat smo bili na primorskem Konju, sobotni drugič je bil povsem po nesreči, ker smo bili toliko nesposobni, da v paniki pred nočjo navkljub točnim navodilom nam še neznane neoznačene potke nismo našli...;)
Spoznavanje 'jodlarske' Koroške smo nadaljevali, kjer smo zadnjič zaključili. S prstom po zemljevidu smo pociljali kar na sosednji vrh, ki se dviga vzhodno nad velikim Milštatskim jezerom. Za slovensko ime bo pa planinec Planislav Planinšek pokukal na svoj 'prazgodovinski' zemljevid...je že pokukal in pravi, da imena Mirna gora ne najde... ;) Vzpon do grebena se nam ni ravno posrečil, ker smo poskušali pociljati vsaj nekaj potk in kolovozov, ki smo jih sicer tudi našli, le da enkrat nadaljevanja ni bilo, enkrat pa samo za konje. Na greben precej južno od vrha smo pribrcali na sedlu med Mirnoc…
Kolesarska Peca s severa je bila moj 'dvojni-hit' pred dvema letoma. Tokrat smo prečenju dodali pester spust v dolino z vrha Bistriške špice in se še enkrat potrudili z brcanjem navzgor, tokrat do Veške planine, saj luštnega spusta v Globasnico tudi ni bilo za zamuditi, čeprav smo potem spodaj za las prehiteli noč.
Potepanja po vzhodnem delu Ziljskih Alp smo 'zaključili' na kopastih vrhovih severno nad Belim jezerom (Weissensee). Na sicer 'smučarsko razvrednoteni' Goldeck smo neverjetno lagodno pribrcali po (gozdnih) cestah iz (Bele) doline, niti sam zaključek ni bil naporen. Po luštnem, skoraj polkilometrskem spustu do sedla pod 'gorskim trojčkom' smo nepričakovano trčili na nekaj orientacijskih težav, ki so jim botrovale na zemljevidu nevrisane ceste in moje napačne odločitve, ki so nam poklonile celo uro dodatnega bluzenja do planine severno pod Latschurjem, do kamor se da prav elegantno (= spust po…
Pogledat sva šla še na drugo stran dolgega grebena, ki smo ga prejšnji teden občudovali le s pogledi. Po cesti iz doline mimo zanemarjenega gradu visoko navzgor do grebena in nošnja kolesa do 2050 m. Zaključek do vrha Spitzegla (sliši tudi na ime Negal) je le za peš, pa še ta ni za vsakogar, čeprav je označen. Spust do planine je izjemno 'srčkast', pod planino sva se izmaknila cesti in ulovila lepo nemarkirano potko, ki naju je pripeljala na srednji del slikovite 'prečnaste' markirane poti, zatem malo po cesti navzgor in po bližnjicah do zaključne poti desno od zavarovane v dolino. Ta povsem…
Za uvod Lukove fotografije . Nekaj najinih fotk in Maurov film s čudnim imenom pa še pride... ;) Pri turi na Dobrač sva kupila zemljevid, ki je bil strašno poln idej. S prstom po zemljevidu se je potegnila krasna krožna tura čez Graslitzen (po 'naše' sliši na ime Glazica, tudi Šiman in Gradaščica), ki zatem v živo ni razočarala - pravzaprav nas je vse zelo navdušila. Tako s potkami, razgledi, barvami, še bolj pa s svojo izjemno slikovitostjo. Iz Forolach-a po potkah, kolovozih in cestah prek Windische Hohe na greben in po njem mimo Kostendorfer Alm na vrh. Zatem pa več ali manj pikiranje 'nar…
Nejc si je pri zadnjem (malce globljem) vdoru v Italijo nabavil nekaj novih zemljevidov. Tik pred polnočjo je po lumpanju le uspel na zemljevidu pociljati s prstom na obetavni marmor, nas zbombardiral s SMSji in zjutraj smo že kolesarili po 'upokojenski' varianti navzgor...
Že lani smo neznasko uživali v pravljičnih barvah nad Belco, tokrat sva šla poleg jesenskih razgledov še na zasluženi počitek po naporni soboti, ki nama je sicer zadala dva udarca. Enega tako presneto močnega, da sem bila (tokrat samo kot kamerman) hudičevo vesela, da navkljub 'cracku' roka ni šla v gips! Vas zanima, kaj to posneto kljuse zmore: en sam samcat trik, one-trick pony, oglej si film!
S čudovito visoko pentljo sva okrasila našo lansko kolesarjenje po Fužinarskih planinah . Ta zgornji krogec je sicer navzgor nekaj manj vozen od spodnjega, so pa zato pogledi bogatejši, da o lepem in tekočem spustu sploh ne piševa preveč! Je pa vse skupaj zelo zelo naporno in ob vse krajših jesenskih dnevih tudi časovno izjemno našponano. Ampak barvita jesen pa mora biti in midva sva ujela ta narbolj-pravšnji konec tedna! ;)
Napovedan krasen sončen dan nas je začuda že v Posočju pričakal s kapljicami, ki so nas čez temačen dan kar naprej obiskovale. Prav na vrh zaradi megle 'navkljub' vetru nismo tiščali, nekaj žarkov smo bili sicer tudi deležni, a je bil 'raziskovalni' spust vseeno popolno razočaranje. Izhodišče Štupica? Nikoli več!
Prespali svežega puhca in se popoldne 'utapljali' v mokrem snegu pod Babo...
Boštjan je imel zacahnan obetaven vzpon, ki se je v spodnjem delu povsem umaknil cesti in se je izkazal za mestoma izjemno brutalni cukrček. Brezvezno in presneto monotono 'asfaltiranje' se je končalo z uživanjem v daljšem zaključnem 'kao' makadamskem vzponu, ki je bil glede na svojo razvpitost začuda prav lahkotno vozen. O luštnem spustu ni potrebno izgubljati besed (oglej si filmček!), z njimi smo raje opletali na dooolgi dolinski prečnici nazaj 'okoli' gore, ki ji kar ni hotelo biti konca...
Malo smo čarali s prstom po zemljevidu, 'našli' zanimivo turo z več variantami, pokukali v Stritarjev vodniček Karnijska potepanja, kjer smo našli še boljši namig za eno od podvariant, ki je vključevala slikovito mulatjero skozi dolino potoka Glagno. Kot običajno smo jo navkljub kockanju lepo odnesli, vzpon (z vključenim vmesnim kratkim spustom) nad zaključkom ceste do najvišje točke ture je bil vozen nad pričakovanji, razgledi so bili 'itak' božanski, mulatjera Glagno je bila cukrček, ki je bil spodaj tik ob strugi sicer malo manj sladak, zato pa je bil preeedolg ubitačni vzpon za zaključek…
Te zanima, kje poteka ta čudovita tura, bi rad užival v čarobnih posnetkih, gledal 'guno' kolesarsko bejbo, komentiral režiserjev glasbeni okus,...? Če si kje prikimal, potem film kar preskoči! Če pa rad skubiš piščance, potem je pa ogled celovečerca s Trupsija en velik 'MUS'! ;-) 'Trupejev levi krog' sva z Marijano splanirala že pred leti in sva ga parkrat tudi že odpeljala, tokrat smo dobili namig za zaključni spust v dolino, ki je po lepoti daleč presegel vsa pričakovanja. 'Šefetu' še en hvala! Kot zanimivost: zelo oster vzpon iz Loga (prek Frtaleža, Jermana, Železnice) vse do zaključnega…
Na Lipniku sva s kolesom že uživala. Tokrat sva navzgor pribrcala iz Dunje, po mestoma precej netekočem spustu pa sva se zapodila na mulatjero, ki prav tako na dunjski strani Brd vodi na sedlo Čez Vančelo. V vodničku JA je omenjena beseda 'udobna', kar sva razumela, da bi se tudi navzgor dalo kaj peljati. In res je šlo povsem tekoče, tudi spektakularni prizori so se odprli takoj nad gozdno mejo. A žal ne samo na okolico, tudi na mulatjero, ki jo je pošteno načel zob časa. Prvi dve 'škrbini' so zakrpali s (sedaj tudi že trhlimi) mostički, naslednja je bila pa prehud zalogaj, saj se je podrl ce…
Krn, Crn, Monte Nero... ;) Kakšna fotka bo padla pod: 28.7.2008, Krog čez vrh in mimo jezer.