Julijske Alpe
Za slovo od poletja sva se z Simonom Markočičem odpravila v Dabarske kukove in Paklenico. V soboto sva šla najprej v Dabarske kukove, kjer sva splezala dve smeri. V nedeljo sva se zbudila v jasno in mrzlo jutro (slana), in se odpravila gret na sonce v Radetino gredo. Imela sva namen splezati dve sme
Po dolgem usklajevanju Paklenica ali morda Klek na koncu pristaneva v Dabarskih Kukovih nad Karlobagom. Tja prispeva v petek v poznih večernih urah ter prenočiva ob cesti saj sva se na turo pripravila kot vedno.
Planina Razor - Strnišče KDAJ: Sobota, 27. 8. 2016, ob 5,00 uri na avtobusni postaji Radlje.Pohod: pričnemo na Planini Kuk, do koče na Planini Razor, nato gremo po Evropski pešpoti E7 mimo Kneških Raven do lovske koče na planini v Prodih. Od tu naprej se podamo po nekoliko izpostavljenih pobočjih
VOGEL 1922m 25.6.2016 PLANINA PODKUK - PLANINA RAZOR - VOGEL (DIREKTNA POT) NA IZHODIŠČU NA PLANINI PODKUK NA TRAVNIKIH NAD PANINO RAZOR POGLED NA VRHOVE POGLED NA PREHOJENO POT GREBEN PROTI VRHU VOGLA ŽABIŠKI KUK NA VRHU BOLJ KOT NE MEGLA PLANINA RAZOR KUŽA ERIK SLAP BOKA VRŠIČ
Sebastjan Čebular - The way to the TOPV maju smo se potepali po Nacionalnem parku Paklenica, ki leži v južnem Velebitu. Prvi dan smo najprej premagali deročo Paklenico in priplezali na Anića kuk – 712m. Naslednji dan smo vsak po svoje uživali. Prva skupina planincev smo osvojili Crni vrh – 1110m, ki leži v osrčju parka in do
Pomlad je v polnem zagonu iz zemlje so pri kukale prve cvetlice nekatere pa že zdavnaj.V glavi je bilo veliko opcij hribov za pohod nekaj novih še ne prehojenih ampak na koncu se odločim za Boč.Grem občudovat Velikonočnico - Pulsatila grandis saj je na Boč-u eno redkih rastišč te rastline v Evropi..
Tone Toplak Photography - blogSobota in zadnja vodena tura gorniškega kluba Limberk za letos. Tokrat smo se podali na južni rob Banjške planote. V tem delu Slovenije je pred sto leti divjala ena največjih morij na naših tleh.Sprehajali smo se po tamkajšnjih bojiščih Soške fronte.Vsi tamkajšnji hribi so prepredeni z jarki in rovi
Rado Kralj - Radotove slikce, pa še kaj...Kukova špica med sestopom v jutranjem času, nedelja 7. junij 2015Kukova špica 2427mstart ob 14.15 na Uncuprerezana pnevmatika v Vratih ob 16.15asistenca ob 17.00začetek hoje 1.25na vrhu 4.50nazaj na izhodišču okoli 8.40Skratka, dan poln dogodivščin... Na začetku je bil plan sončni zahod z vrha Kukov
Rok Eržen - blogV dneh, ko je nizkooblačni pokrov kar vstrajal nad dolino tudi čez dan smo v sklopu alpinistične šole SAO izvedli zimsko turo. Šli smo pogledat ali spletne kamere iz višjeležečih krajev lažejo, ko med tednom na njih občudujemo jasno nebo brez oblaka.
Soški AO
Še ena Tinetova lepotička, tokrat nad Žabniško krnico in spet z Matejem v vodstvu, Marijanca je medtem kolesarila, tokrat čez Višarje in se pritožila nad razdejanjem žičničarjev... Pod steno smo spet kar 'pritekli' in prvo, kar je Mateju v krnici padlo v oči, je bila markantna in divja V stena Viša ter njemu že na pogled čudovita linija diretissime naravnost po steni navzgor. Pogled v vodniček je razkril, kaj bi drugega, da sta tudi to lepotičko prva preplezala Krobath in Metzger, težavnost pa je vsem trem smerem zelo podobna in ni vrag, da jo bomo morali potipati. Naši sobotni je uradno ime:…
Marijana se je med tednom pri padcu nemarno nabodla na kolo, meni pa je na lepem odpovedal palec na nogi?! A srečnica se je sčasoma lepo ogrela, nesrečniku se je pa kmalu začelo svitati, da bo sobota 'dan dolgih nožev', saj je bila bolečina ob vsakem koraku bolj nevzdržna. Tako sva se z Nevejskega prevala prav počasi bližala vznožju Prestreljenika, kjer sva imela z vrha mimo Okna že par let ogledano možno varianto precej ostrega spusta. Pod oknom sva se bojno opremila in že začetek prečnice v levo je bil tako adrenalinski, da je celo palec za silo obmolknil. Prostora na kar dolgi prečnici ni…
Klasika, normalni pristop, pozimi sva že lazila, tudi tokrat nama je bilo mukotrpno gaženje prihranjeno (Hvala dobrotnikoma s Škrnatarice za sledi!), v nasprotnem zaradi poznega štarta do vrha verjetno ne bi zlezla, tako pa sva morala zgaziti le z Gulc na vrh Kukove špice. Pravzaprav še dobro, da sva bila tako pozna, saj je čez dan točno čez gaz v spodnjem delu Gulc potegnil pošten plaz mokrega snega, ki je priropotal z vršnih pobočij.
Ob vožnji skozi Dolino sva se v nekem trenutku odločila za izrazit Vanežev rob, ki naju je res dolgo časa vztrajno vabil na grebensko potepanje do Kukove špice. V glavi sva imela meglen spomin iz Našega alpinizma, da kratke težave (okoli štirice) čakajo na vrhu, kjer naj bi bilo precej podrto - prav tak je tudi vizualen vtis, ki ga SZ (Kajzljev) steber Kukove špice podarja naokoli... Iz Za Aka po PP na izjemno očarljiv Rutarski Vršič (1696 m), odkoder so ob barvni jesenski kulisi naravnost čudoviti razgledi na martuljške divjake. Z Vršiča naju je sledljiva in prijetna potka vodila po grebenu…
Nad Zgornjim slapom (dobro uhojeno je tako levo kot desno ob potoku) sva nadaljevala po potki na desni strani, prestopila cesto in nekje na višini 1200m (pod pečinami Lengarjevega Komna) dosegla prečno lovsko pot, ki naju je zlagoma in prek številnih robov vse bolj razgledno pripeljala na ograjeno Vrtaško planino. Pot (gotovo najlepši pristop) na kartah sploh ni vrisana! Sestopiti sva nameravala po 'srednji' prečni potki (vrisana je nad Lengarjevim Komnom), ki pa je v naravi očitno ni! Ob ograji sva namreč sledila slabo uhojeni potki navzgor (vmes sva stik izgubila), dokler nisva trčila na ma…
Zimski pristop (= smučarska smer) na Škrnatarico ali Kukovo špico poteka bolj direktno od letnega. Po strugi Velikega Črlovca do 1250+ m, levo v plitvo grapo, ki vodi proti steni Tičarice in še pod njo desno v Gulce, kjer se smer združi z letno normalko. Smučanje tako s Škrnatarice kot s Kukove špice je ocenjeno s III+. Spodaj sva se prehitro veselila stopinj, a so bile žal 'frišne' in sva predhodnike prehitela že v grapi pod Tičarico, tako da nama mestoma predirajoča skorja v Gulcah ni ušla. Razmere so bile drugače dobre, skorja zelo trda/pomrznjena in je večinoma držala. Na vrhu žlebu, ki z…
Po lovski potki nad Velikim Črlovcem do prečne poti, po njej desno čez Mali Črlovec in kmalu zatem po gruščnatem jeziku v vpadnici Slemena navzgor do grebena. Zgoraj je noro pihalo, tako da sva vršnih nekaj metrov spustila, tudi mudilo se nama je (leden klanec nad Peričnikom nama je že spodaj 'ukradel' Kukovo špico, ki sva jo neprestano obiskovala le s pogledi)...
Letos sva več kot samo obsedena z 'Avčinovo' tišino sveta okoli Kanceljnov. Tam je tako lepo, da nama je težko pisati, in morda najlepše je na oblikovno najbolj zanimivem zelenem fotelju na samem vrhu Germlajta. A Germlajt se zna braniti njemu neljubih vsiljivcev, saj je z vseh strani težko pristopen. S severa je v najlažji smeri orientacijska zanka z mestom blizu trojke, z Goličice zahteva spuščanje po vrvi, prek Kanceljnov je neprimerno zahtevnejši, tudi z juga, ki je njegova najšibkejša točka, je pristop pravi labirint. In prav je tako! Od Zlatoroga mimo ovčjih stanov in do konca les, kjer…
Trije tedni so minili, kar sva našla direkten prehod iz Mlinarice na Kanceljne in prek Prevčevega stolpa dosegla Planjo. Več časa res nisva mogla strpeti, pod mus sva morala pregledati še preostanek grebena Goličica - Planja (menda najtežjega in najlepšega pri nas). In če sva takrat splezala čez najtežje mesto, potem naju ostalo plezanje ni pretirano vznemirjalo (štirka v kaminu Velikega stolpa), zato pa so naju črvičile orientacijske zanke, trentarske težave strmih trav in izpostavljenih poličk ('kravanjevska polica trentarske šeste stopnje, tista, kjer potiskaš nahrbtnik in puško pred seboj…
V novi izdaji Slovenske stene je opisana Lovska smer (II-III, 1000m). Mihelič smer primerja s Slovensko v Steni, a z opozorilom, da je mnogo, mnogo zahtevnejša. Smer je strašno lepa (divja, če hočeš), popolnoma samotna, orientacijsko zahtevna, veličastno izpostavljena ter tu in tam skrajno smotana. Skratka, tako kot avtor navaja: tura nama je bila napisana na kožo. Opis smeri v SS je le v grobem skiciran, a še kot tak se je izkazal za precej netočnega. Povsem zgrešiti se pa Lovske le ne da, samo občutno težje utegne biti. Ko se boš odločil za turo, boš imel spodaj nekaj dodatnih nasvetov. Pra…
V Avčinovi knjigi je največ presežnikov namenjenih prav svetu Kanceljnov. Lovci so tod potegnili številne divje potke in midva sva se zagnala na stezico, ki na južni strani preči vsa pobočja od Planje do Goličice. Prvi del poti od lovske koče (s poti na Kriške pode) do prehoda čez grapi, ki padata s škrbin med Kanceljni, Velikim stolpom in Germlajtom (grapi se tu združita) je lepo pregleden in sledljiv (tu in tam kak siten prestop, kakšna potrgana in še več uporabnih jeklenic). Na drugi strani grape sva se vzpenjala po široki, strmi in krušljivi gredini, ki vodi v smeri proti Čelu, 1741m, in…