Planina Kuk - Tolminski Kuk
https:// www.hribi.net/ trenutne_razmere/ slo/ tolminski_kuk/ 1/ 1321...
Nalaganje ...
Julijske Alpe
https:// www.hribi.net/ trenutne_razmere/ slo/ tolminski_kuk/ 1/ 1321...
S PD smo se zopet podali malo čez našo mejo. V nedeljo, 27.10.2024 smo bili na Pristovškem Storžiču, na razgledni gori nad Jezerskim Vrhom. Na mejnem prehodu, tokrat brez stražmojstrov, smo začeli našo pot. Na začetku lepo zložno, do lovske bajte. Tam je začetek Kranjske smeri proti vrhu. Je bolj st
Obisk grebena Košute z njenimi vrhovi nikoli ne razočara. V nedeljo 25.8.2024, smo se odpravili na Veliki vrh, tokrat po bolj zahtevni, plezalni poti. Najprej je bilo potrebno priti na Planino Korošica, kjer smo v koči spili čaj. Od tu do Hajnževega sedla je bilo še 20 minut hoda, kjer se je začelo
Pretekli konec tedna smo se z AO Jesenice mudili v tujih gorstvih. Krenili smo v Grazer Bergland, ki ponuja obilo dobrih, navrtanih smeri s kompaktno skalo. Vmes se najde ogromno zelenja, ki večino časa ne dela preglavic, razen, kadar izgubiš … Beri naprej → The post Plezalni oddih pod,
SKUTA ŽAGANA PEČ - KOKRSKO SEDLO - BIVAK PAVLETA KEMPERLA POD GRINTOVCEM SKUTA - 2532m - Zajeda V / IV 370m - Južni raz IV / III 350m Skupina petih pripravnikov se nas je odpravila na vikend plezarijo pod Skuto. Z Ivanom in Klemenom se že v petek popoldne odpravimo proti bivaku pod Grintovcem. Ob prihodu v bivak v petek zvečer ugotovimo, da kljub temu da je že oktober v bivaku ne bomo sami. V bivaku je že bilo rezervirano ležišče v drugem nadstropju. Za soboto je bil plan splezati Zajedo v južni steni Skute. Po zajtrku se odpravimo proti steni in spotoma že opazujemo linijo katero gremo…
Sebastjan Čebular - The way to the TOP
Turo sta nam podarila Nejc in Boštjan, za vzpon sta izbrala čudovito in razgibano varianto po Z strani Mrzlega vrha (na V strani poteka dolgočasna 'cesta'), poležavali smo na razglednem Visoč vrhu, spust smo pa odslalomirali po grebenu v Tolmin: Gabrje, Skalca, Mrzli potok, Krn, Pretovč, Sleme, Visoč vrh, Sleme, Medrja, Pretovč, Školj, Vodel, Spotnica, Gabrje. Prav luštno je bilo! Mulatjera nad Gabrjem je prav prisrčna in kot nalašč za vožnjo navzgor, le sam prehod preko Mrzlega potoka smo ubrali po 'težji' (beri nemogoči) varianti, pa tudi tik zatem nad macesnovim gajem smo sumljivo štrikali…
Od zadnje nepozabne turne smuke v Julijskih Alpah, natančneje na Mrežcah smo čez teden težko pozabili prelepe razglede in odlične pogoje za turno smuko. Bolj kot se je bližal vikend in bolj kot smo planirali novo turo bolj nas je vleklo nazaj… Preberi več →
Včeraj sva z Brzijem (Gorazd Šantej), plezala smer Sanje neke gospodinje v Velikem vrhu nad Jezerskim. Je lepa strma smerca za vplezavanje. Zadnji raztežaj sva si malo otežila, ker sva ga splezala po sosednji smeri Mama Korzika. Ravno, ko sva se spustila nazaj pod steno je klical Je
Z Boštjanom sva šla na peš sprehod po Begunjščici, kjer sva že spodaj sklenila, da bo najin vodnik izključno nos in lepi prehodi. Tako sva spodaj najprej obrnila v Jančevi, potem višje na plazu našla sledi, ki so naju povedle po zelo luštni Ostržkovi smeri (še kak meter snega, pa bo prav lepo smučarska) na Begunjsko Vrtačo. Za sledmi sva sestopila po Lenuhovi in se na drugi strani Šentanca zapičila v obetaven snežen jezik. Sledila sva prehodom na greben, po njem tipala levo in desno, na koncu pa na vrh stene prišla več ali manj točno po sredi. Sestop po Y me je prepričal, da bo potrebno grapo…
V nedeljo smo se zaradi mraza in vetra odločili nižje ležeči cilj in vzpon po južni strani. Iz Pl. pod Golico smo prvo šli na Klek čez Jeseniško planino, gor grede smo opazili da je žleb kateri se po vzhodnem pobočju spušča na avstrijsko stran odlično zalit, v njem so be opazne sledi dveh smučarjev.
Lep konec tedna je spet vabil v hribe. Izbrala sva brezpotne, a izredno lepe kraje med Trento, 7 Jezeri in Komno. V soboto se zapeljeva do Vrsnika (Pod Zjabci), kjer se podava po gozdni (slabo) markirani poti proti pl. Za Skalo. Ko zagledava streho, greva kar naravnost proti planini. Ne priporočam,
Primož Grahelj - blog
Imaš prav, se strinjava s kritiko, postala sva dolgočasna, je zmanjkalo domišljije. Ampak kaj ko je na Peci še nekaj odprtih idej, pa tako dobro in varno smuko ponuja... Pri vzponu sva sicer jamrala, ker je veter že v gozdu načel dan star pršič, zgoraj ga je pa praktično izničil. Ampak nič ne de, namen sva imela pogledat v Globasniški potok v smeri SZ, kjer veter kot nalašč še ni naredil škode. Z Veške kope do sedla/rame na 1700 m sva oddivjala v okviru markirane poti, ki vodi na Veško planino, zatem sva za prstom po zemljevidu odsmučala levo čez rob in lovila vstop v grapo, ki pada Z od Turn…
V soboto nas je nekaj turašev in nekaj krpljarjev/ic iz Savskih jam odšlo najprej na Ptičji vrh. Nato smo se turaši skozi gozd, ki je ponujal obilo pršiča, spustili do Markeljnove planine. Tam smo počakali še na počasnejši del odprave. … Beri naprej →
Jutranje meglice, čivkanje ptičkov, nepremična sopara,…. na ramenih težki nahrbtnik, pred nama pa dolg klanec. Končno! Gremo v skalo! S Katarino sva navdušeni požirali razdaljo do Cojzove koče in še malo čez, vse do vstopa v Severovzhodni raz Kalške gore. Spodnji del smeri je bil odličen – dobra ska
Krogec okoli Kriške gore naju je že kar nekaj časa vabil na obisk, v soboto sva bila nerazpoložena in brez volje za daljše ture, pa nama je prišel kot naročen. Ogrevanje iz Tržiča do Doma pod Storžičem in že sva se zataknila na planini Jesenje, saj kolovoza/ceste do Male Poljane na zemljevidih še ni. Po cesti kar dolgo v desno, potem pa na razcepu levo navzgor do novega križišča, kjer sva zaradi bistroumnega smerokaza spet zaštrikala (desna cesta je prava), za konec je sledilo 120 vm kar pošteno težkega klanca (strm kolovoz, a brez tehničnih težav, V6-V7), ki je pripeljal na Malo Poljano. Men…
V nedeljo smo se trije pohodniki (na smučeh, na krpljah in peš) ob ne povsem zanesljivi vremenski napovedi odpravili na Pokljuko s ciljem razgledišče na Javorovem vrhu. Slednje naj bi dosegli z gozdne ceste po slabem kilometru brezpotja z višinsko razliko dobrih 100 m, kar je bil privlačen izziv. Po
V tiste konce sem se zadnje vikende vozil. Potem pa peš naprej. Potem plezat. V hribe. Na tisto mrzlo nedeljo sva z Vidom Iljašom plezal Pocarsko smer v Mali Mojstrovki. Smer je v celoti navrtana in ponuja lepo plezanje. Z izjemo drugega in tretjega cuga je skala kompaktna. Gotovo nisva bila edina
Zapeljal nas (MM s Pikico) je vabljiv spust z Blegoša , le vzpon ter povratek po cestah nam ni prav nič prijal in smo jo urezali po svoje (pravzaprav imamo raje hudo našpičene vzpone kot pretežke spuste). Na pomoč so priskočili zemljevidi (TTN, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje) ter domišljija in že smo s Hotavelj po nekoliko zapuščenem/razritem gozdnem kolovozu brcali strmo navzgor. Nad Srednjim brdom nas je malce zmedlo neskladje zemljevida z naravo (napredek je žal asfaltiran, Jelovčana kar dva), tudi v Lazah smo imeli orientacijsko debato (z domačinom in njegovim dvoriščem). Uvodni klan…
Zimski popoldnevi, ko so dnevi kratki, doline zamegljene, vrhovi pa se kopajo v soncu, so kot nalašč za hitre in barvite večerne obiske. V četrtek smo z Matizovca prek Kofc odbrzeli (sledil nama je bordarček) na Veliki vrh v Košuti. V enem samem dahu (ura in še nekaj minut) smo pritekli na vrh, pri čemer je Pikica začuda popustila šele nad jeklenicami. Sestopili smo po edinem zveznem snežnem jeziku naravnost navzdol in pod višino Kofc nepričakovano stopili na neoznačeno pot, ki je (še) ni na zemljevidu...
Zadnje dva dni v letu smo juckali na domačem hribu. Predzadnjega smo vlekli špuro od koče do vrha in smučali po Ipsilonu. Zadnjega pa smo smučali po dveh varjantah – dva po super zalitem Lijaku, ostali pa smo plavali v Grebencu. V popoldanski (zanj klasični) izmeni pa je bil Gozdni s Sebanom v