Pomladni Storžič
Z juga (Povlje) po 'hosti in poti' direktno na JZ greben in po njem na vrh.
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kamniško-Savinjske Alpe
Z juga (Povlje) po 'hosti in poti' direktno na JZ greben in po njem na vrh.
Skočila sva posmučat še zadnjega vzhodnega podanika Storžiča, preden odjuga odnese sneg iz dolin. In res sva ujela zadnji vlak, saj so bila pobočja v Podstoržiču in nad njim ravno še za silo zasnežena, prav tako naju je v gozdu čakal (resda malce težji) pršič in na vrhu naju je pozdravilo še 'predvečerno' sonce. Z Bašeljskega vrha, 1744m, po širokem slemenu na Bašeljsko sedlo, v okviru markirane poti na sever v Podstoržič, 1000m, in po cesti do zapornice, 765m. Nad in pod sedlom najbrž vedno moti kloža, v dovolj redkem gozdu je smučarija luštna in tekoča. Tudi po cesti gre hitro.
Južna pobočja Storžiča so se nama v torkovem pršiču tako močno dopadla, da sva sklenila pogledat, zakaj na zemljevidu modre črte ni vrisane tudi z Mačenskega sedla naravnost v dolino, kjer sva pozimi peš že večkrat kolovratila. Vzpon sva si olajšala po špuri do Dolge njive, po njej na greben in levo na vrh Malega Grintovca, 1813m. Odsmučala sva na drugo stran, kjer naju je na vrhu morila skrajno smotana kloža, med drevesi le še zoprna kloža, šele v gozdu sva ujela nekaj mokrega pršiča, ki ga je večinoma že krasila rahla skorjica. Tudi teren je za razliko od Srednjega vrha tod manj smučarski (…
Srednji vrh, 1853m, imava takorekoč pred hišo, tura je vrisana na zemljevidu, peš sva že šibala tam okoli, a sva še potrebovala zunanji impulz (razmere na Turni klub Gora), da sva se v torek popoldne končno tudi 'turno' zbudila. Zdaj brez sence dvoma veva, kam bova odrinila, ko pade prva velika pošiljka snega... S parkirišča nad Mačami (nekje 575-600m) po cesti do spodnje postaje žičnice in po uhojeni sledi za markacijami na rob nad Kozjekom in naprej na Dolgo njivo. Vmes sva si dobro ogledala, kje se je potrebno ogniti odločno pregosti goščavi pod robom in še eni krajši tik pod Dolgo njivo,…
Vraga, nad Bašljem popravljajo cesto, že tako sva pozna, zavijeva nazaj in v Povlje in greeemo! V enem pekočem (težki zimski čevlji so odlične zavore ;) šusu na vrh in z njega (prek JZ grebena).
Zapeljala sva se v Povlje, da vidiva najvišje ležeči asfalt kranjske občine (to čudo so 'ustvarili' lani in ga 'reklamirali' v časopisih). Razočaranje (beri slab makedam) se je pričelo že na okoli 750m, končalo pa dobrih 100m višje. Čudno, prečudneje! Asfaltirana cesta na Jošt (nad Kranjem) seže na sam vrh, 850m... Gor in višje po shojeni potki desno do stika z najinim najljubšim pristopom (z juga) na Storžič .
Kramarjeva smer (IV, I-III, 600m) se pa že spodobi, če je Storžič hišna gora. Težave naju kljub štirki niso skrbele, saj je prav vstopni raztežaj najtežje mesto. In če prideva čez, sva že na vrhu... Prišla, splezala in se vprašala: ali je Kramarica precenjena ali imava midva napačno težavnostno lestvico? Vstopni raztežaj je za štiri izredno lahak in še izpostavljen ni (midva podobna mesta oceniva s III). Do bivaka sva se več ali manj držala opisa (Slovenske stene), višje sva pa očitno plezala po svoje. Strmega vstopnega kamina (III) nad bivakom nisva našla, zapori sva se kot v opisu umaknila…
Prezebanje na Cojzu mi je prineslo prehlad in sem ga sklenil odpraviti z znojenjem na Strožičevi brzinski turi. Ob desetih sem pri sankaški zapornici stopil na smuči, na vrhu sem pa ravno ujel opoldansko zvonjenje. Cesta do Doma pod Storžičem je bila ledena, vmes je bilo tako-tako, Peto žrelo je bilo povsem zalito in ravno prav trdo, motnja pa so bili številni izstrelki sestopajočih 'Kramarjev'. In vsak Kranjec je seveda sestopal in ril po svoje, na smučarje se 'alpinistični frajerji' nimajo časa ozirati. Tako da sem 'počasnete' dol grede zasul s številnimi hitrimi rafali in smo si bili bot ;…
Pa sva le učakala razmere, ki so nama omogočale smučanje z vrha po JZ grebenu . Da bi si prihranila gaženje, sva nad izhodiščem (Bašelj) odvila proti Kališču, po normalki dosegla vrh in izgubila vsaj uro časa (direktna je bila začuda shojena). Tista zapravljena ura nama je sicer vsiljevala vse bolj južen sneg, a je bila smuka vseeno čudovita. Z vrha sva zasmučala do začetka JZ grebena in potem nadaljevala na njegovi južni strani in nižje zavila naravnost navzdol po široki grapi, ki se do prečne poti Kališče - Javornik spušča vzporedno z brezpotnim pristopom. Od prečne potke je sicer možno nad…
Tebi nič, meni nič so mi v ProMontani zamenjali dereze. Super. In sem moral takoj poskusiti 'ta nove'. Popoldan sva skočila pogledat, kako dostopen je zasneženi Storžič (južna pobočja so iz doline izgledala povsem zalita). Sneg se sicer prične že na izhodišču (2cm), a šele nad prečno potko, na višini 1500m, se nama je občutneje vdrlo. Nekako sva preorala skozi strm in redek smrekov gozd (udiralo se je do riti) in višje po neizrazitem in spihanem slemenu dosegla JZ greben, 1800m. Na grebenu naju je pričakal 'star' pršič (do kolena) in za gaženje do vrha bi nama krepko zmanjkalo dneva. Malce sv…
Na JZ grebenu nama je veter za razvedrilo grozil, da naju bo odpihnil z gore in nama je tu in tam tudi nazorno pokazal, kako dobro naju zna pribiti ob tla.
Iz Bašlja, popoldanski trening. Navzgor sva občudovala ozaljšano drevje (ivje z južne strani), navzdol pa sva z zadovoljstvom pregledala/prehodila grapo, ki pada z vrha JZ grebena vse do gozdne ceste nad izhodiščem za Lovrenc. 'Samo' še na sneg počakava in šusss...
Za podaljšan vikend so nam obetali mokro vreme in res naju je v petek z vetrom vred pralo na Kriški gori, v soboto naju je pa z Jošta nad Kranjem skoraj dobesedno odplavilo. Na celotni potki je tako navzdol z nama tekel tudi simpatičen potoček (kakšen potoček neki, deroča mrcina...) in nama vodo neumorno zlival v čevlje. Drugič greva v naliv z gamašami. V nedeljo je opoldne dež le izpraznil svoje mehove in sva skočila na Storžič. Po direktni in močno namočeni potki z juga.
V nedeljo je bilo na nebu prav prijetno sonce in neznosen Lanež na duši. Le kaj sem hotel, nedokončane smeri nikakor nisem mogel pustiti pri miru in sem šel po sobotnih stopinjah. Kolo, Mače, Kozjek, razgledišče in že sem bil pred morjem ruševja, nekje na višini 1550m. Tokrat sem ubral povsem drugačno taktiko. Zaščitil sem se že na začetku, potem pa umirjeno (a nikakor ležerno) napredoval skozi goščavo in nisem si delal niti najmanjših utvar, tako da na nobenem vršiču nisem pričakoval, kako bom v daljavi 'že' ugledal vrh Malega Grintovca. Ubiral sem malček drugačno smer, kot jo je besneča fur…
Storžič je res od vsepovsod prepreden s potkami, a se divjina še najde. Iz Mač naravnost na Kozjek, čez greben Laneža na Mali Grintovec in po markirani poti preko Bašeljskega vrha na Storžič. Ob štirih popoldne (po mojih izračunih bi se moralo do teme/osmih ravno še iziti, če se le ne bi kje zataknil) sem odločno skočil na kolo in s Kranja odbrzel v Mače. Vreme je bilo naravnost idealno. Nikakor se ni moglo odločiti ali naj prične deževati ali naj samo piha. Tako sem vseskozi hvaležno sprejemal neodločne kaplje in opazoval grozečo kapo na vrhu Storžiča. S parkirišča nad Mačami sem se zagnano…
Opis ture na Mali Grintovec čez Turne sva našla v vodniku Manj znane poti. Turo sva nekoliko predrugačila, saj nama hoja po cesti nikakor ne diši, tako sva za izhodišče izbrala parkirišče v Podstoržiču, 1000+ m. Po gozdu, izjemno visokih travah in spet gozdu sva naravnost navzgor prilomastila do 'luštne' lovske potke na grebenu, ki se vije od Turnov do Malega Grintovca. Potka je bila vseskozi lepo 'hodljiva', le na dveh mestih sva jo urezala po svoje (prvič je potka sumljivo zavila premočno levo, drugič pa se je na lepem vdrla v trave) in kar prehitro sva se znašla na Malem Grintovcu. Na hitr…
Popoldanski trening na Storžič, tokrat z juga (JZ greben). Vključeni so bili še bliski in grmenje, ki so naju 'od daleč' spremljali z vrha, ujeli pa v gozdu nad Lovrencem. Odmevalo je kot za stavo.
Popoldanska dirka skozi Žrelo na vrh Storžiča. M je dobila nekaj prednosti pred štartom, a se je izkazalo, da sem bil preskop in jo prehitel malce pred vrhom.