Kamniško-Savinjske Alpe
Za danes sem kolutkal med Rožco in pod Kriško steno. Po včerajšnem posvetu z Gregom, ki je izreden poznavalec snežnih razmer v dolini sem se brez oklevanja odločil za slednjo varianto. Z menoj sta se odpravila še Jože in Boštjan. Ob 9h smo krenili iz 3. ovinka Vršiške ceste proti malem Tamarju, tam
Pozno popoldne prečiva iz Krstenice v območju letne poti proti sedlu med Krsteniškim in Jezerskim Stogom. Kljub skorji (ali prav zardi te) lahko urežem dobro smučino. Vendar se mi na enem mestu med borovci prav zoprno udere. Hitro sva na vrhu. Spust po skorji na vzhodno stran nama res ne diši, zato
V nedeljo smo se Gašper, Laci in jaz odpravili pod Kriško steno. Pri tretjem ovinku na Vršič je bila kar gužva za parkiranje. Smuči smo si nadeli v malem Tamarju pri spominskem obeležju. Nato po cesti mimo koče v Krnici do zatrepa doline pod Kriško steno. V dveh urah smo prispeli na vrh, sneli kože
Po že uhojeni smučini se iz Zg. Grintovice vzpnem na Krstenico, nato pa na sveže urežem smučino proti Pl. Jezerce in naprej v smeri Mišeljskega prevala. Precej mrzlo je. Spomnim se prvo novembrske ture tu čez na Vrh Hribaric, ko je pozna jesen presenetila s poletnimi temperaturami, da so se mi zlate
Kljub slabim razmeram je padla ideja, da gremo presmučat osrednjo Grapo v Vrtači v kolikor nam bodo razmere sploh dopuščale . Ob 7 zjutraj prispemo na parkirišče pred Zelenico in se nam odpre lep pogled na kopno melišče pod vrhom Štanske čeri :D (nič kaj obetavno za turnega smučarja ). Do koče je b
Ker nisem mogla v Dolomite, sva s Stojanom izkoristila lep dan in se odpravila na Vršič, splezala s svedrovci opremljeno smer Severni raz, v Mali Mojstrovki. S plezanjem sva pričela precej pozno, malo zaradi semaforjev po poti, malo zaradi iskanja vstopa. Ker sem se namenila plezati v vodstvu (1. v
Očitno sem bil dovolj vztrajen (beri siten haha 😂), da sem uspel ekipo prepričati, da bo Struška prava izbira za nedeljo. Pa je res bilo tako? Poglejmo... 😀S hojo smo začeli pri Domu Pristava. Prvi del poti poteka po cesti. Višje sledimo markacijam navzgor skozi gozd. Tu je bilo še oblačno, a nad
Primož Grahelj - blog
Zgodaj zjutraj, 14. avgusta 2022 ob 3.30, se nas je zbrala skupina pohodnikov pod vodstvom PD Domžale in PD Vitanje, katera je krenila proti Gorenjski. Pot nas je vodila preko Mengša, mimo Kranja in Jesenic do Mojstrane, kjer smo skrenili v Dolino Vrat in v zgodnji jutranji uri še za “las̶
Sva se že pred tednom hecala, da za velikonočne bova glede na slabo vremensko napoved smučala s Prestreljenika, s Prestreljenika in s Prestreljenika. In sva res. Vreme je bilo na koncu v soboto in nedeljo precej lepše od napovedi, tudi ponedeljek se je pričel z jasnino, a žal ni dolgo trajalo. Smučala sva malo tu, malo tam, vsakič pa najprej s Prestreljenika: Prestreljenik počasi pobira, prav z vrha se še da odsmučati, na normalki je polica v spodnjem delu že skoraj kopna, v srednji varianti je ključni prehod vedno ožji. Ovčji Vršič je prav lušten za smučanje, na Grdem Vršiču je bil trapast gnoj, s Prestreljeniškega okna je smučarsko zalito na obe strani - na severni strani bo tako še nekaj časa in to vse do sedla pod Vršiči, ki je v ponedeljek postregel z zanimivo smuko pod stenami, kjer se je po babjem pšenu prav luštno vijugalo. Danes je bil med vzponom prav zanimiv pogovor, ko sem na Prestreljeniku poskušal prehiteti vzpenjajočega. Nekaj podobnega se je zgodilo že par minut prej, ko ga je prehitevala Marijana. Ko sem zagazil v cel sneg in bil vzporedno z njim, je celo (povsem po 'avstrijsko') pospešil tempo: "A ne boš malo počakal?" "Saj imaš dovolj prostora." "Počakaj toliko, da te lahko prehitim." "Kako naj vem, kaj nameravaš." "Misli malo!"