Storžič
V petek popoldne na Storžiču začuda ni bilo neviht. Mir sva nekoliko skalila le m&m s treningom vzdržljivosti (mimo Lovrenca in po JZ grebenu).
Marijana & Marko Cuderman
Nalaganje ...
Kamniško-Savinjske Alpe
V petek popoldne na Storžiču začuda ni bilo neviht. Mir sva nekoliko skalila le m&m s treningom vzdržljivosti (mimo Lovrenca in po JZ grebenu).
Ko si obtolčen in te bolijo ramena, je najbolje hoditi lahkih nog. Tako sva brez nahrbtnika na Storžič dobesedno poletela. Iz Bašlja na JZ greben. Največ, kar Storžič ponuja z juga, in to ni malo...
Zadnjič se nama je Storžič po JZ grebenu/slemenu tako dopadel, da sva ga morala ponoviti. Tokrat sva ob stiku s prečno potjo na višini 1400m nadaljevala naravnost navzgor proti grebenu (za silo shojena potka), kar je tudi običajna smer, a zna biti v mokrih travah zelo neprijazna. Zagotovo je to najina najljubša pot na Storžič. Lepo ohranjena, malo obiskana in seveda, nobene planinske gostilne ni v bližini ;) Kar malo naju zvija, ko jo takole reklamirava.
Popoldne se je jel delat dan in sva ga v zadnjem trenutku poskušala tudi midva ujeti. Ob petih sva bila tako na parkirišču nad Bašljem... Mimo Lovrenca sva se po markacijah vzpela do prečne poti na 1400m. Zemljevid je pokazal eno, a odcep v levo se mu ni hotel prilegati. Midva sva mu vseeno sledila do pogleda na Javornik, potem sva nadaljevala po brezpotnem JZ grebenu (vsekakor je boljša varianta, da pri stiku s prečno potjo nadaljujemo naravnost navzgor proti grebenu). Spodaj je bilo precej goščave in sva se ji umaknila na pobočja na desni strani, višje naju je do vrha spremljala lepo uhojen…
Sama. Marko še štrajka za pečjo. Do Kališča za začetek mrcvarim blato (mestoma do gležnjev), višje mi drsalnica riba nos. Do Bašeljskega prevala je bolje: moker sneg se udira čez kolena in za stopinjami predhodnika dosežem Bašeljski vrh. Na Storžiču so grmeli plazovi.
Uživala in martinčkala sva se na grebenu od Kriške gore do Tolstega vrha. Z vrha nas čaka bližnji pogled na Storžičev zahodni greben, desno od grebena se vidi Zahodna grapa, kjer poteka lep turni smuk (z vrha Storžiča do Planine Javornik, v dobrih snežnih razmerah se pripelje vse do Povlj).
Na Kališč mi j' postal jasn, da bo treba dol smučat k'm drgam in sem 'taxi' naroču za Povle. Sicer sem z vrh Storžiča tud poskusu na jug, pa sem koj obupou. Nasledn poskus je bil v Pet žrel. Na vrh je blo zlo slab zalit, tko da sem plesal balet. Tud prot preč'nc, k' pele na vrh Petga žrela, je blo zarad skal mal ozko, spodnesla me j' pa psiha (po plazu je stvar mal drgač). Skorja me j' dobr znervirala, tko da sem šu nazaj gor. Z vrha sem za konc zasmuču v Zahodno grapo. Na vrh je blo k'r fajn (trdo), le sem pa tja zoprna kloža. Nižje pa za en drek, tko da sem pred Planino Javornik že ornk jam…
Za spremembo sam, in sem šel na eno 'krajšo' turo v okolici. Prečenje Storžičeve skupine (od Kriške gore do Jakoba) sva skupaj enkrat že izvedla in stanje je še vse po 'starem'. Prav tako sem zgrešil pot pri Psici, le da sem bil tokrat zaradi trme (nisem se hotel vračati) povsem namočen (snežna brozga na rušju). To mesto (nekaj naprej od odcepa Psica/JZ grapa) bi moralo biti bolje markirano, ker te sledi zapeljejo. Markacije ravno tam ni nobene... Proti Storžiču je bilo na grebenu vedno več snega, tako da je bil ta del kar siten. Na drugi strani Storžiča snega ni bilo, kar ne morem trditi za…
Iz Mač (pri Preddvoru) sva 'tekla' na Storžič (malce krajše kot na Grintovec; od potoka je za 1400 m višinske). Kar lepo nama je šibalo, nad Kališčem je pomagalo tudi sonce. Zgoraj je bilo za razliko od spodaj vse jasno, a se meglice s tem očitno niso strinjale in so to tudi kmalu dokazale. Mesnerju sporočava, naj se počasi kar začne pripravljati za Tek na Grintovec, če bo šel gor tečt z žakljem cementa, potem sva mu že čisto blizu za petami...
Zvečer sva za trening letela na Storžič in Marijana je bila na vrhu prej kot v eni uri (Dom pod Storžičem, skozi Žrelo). Ni čudno, da sem se zadnjič nekemu gorniku močno zasmilil, ko me je vsega zasoplega videl, kako me Marijana neusmiljeno goni navzgor in še nahrbtnik je nosila za oba... Zato na tem mestu dajem pobudo in sprejemam podpise podpore proti mučenju dedcev s strani pretreniranih matron!
Po e-pošti je prišlo sporočilo, da naju v domu čaka ena moja smučka (Andrej, hvala). V petek popoldne je bilo končno lepo vreme in sva šla v Peto žrelo poiskat še drugo smučko, ker z eno se bolj težko smuča. Po markiranem Žrelu gre najhitreje navzgor, zagotovo pa sestop v kopnem in brezpotnem Petem žrelu ni med najhitrejšimi. Zgoraj v Petem žrelu skokov ni, nižje je vsak naslednji pragec težji, zadnji prag (vznožje stene) je absolutno pretežak. Malo nad njim naju je polička vodila v desno ven iz grape v lahek svet pod steno. Nekaj nižje sva potem zavila nazaj v levo in na melišču pod nepreple…
En žalosten in deževen dan. Pozno popoldne je bil ves 'visoki' svet v oblakih. Od Doma pod Storžičem je bilo spodaj presenetljivo malo mokro. Nekje na sredini Žrela sva pokukala ven iz oblakov in družbo nama je delalo sonce z modrino neba. Ob sedmih zvečer sva na vrhu (stopiti sva morala na razgledni kamen) opazovala popolno (= povsem cel krog) glorijo. Lepo darilo. Dol sva šla po isti poti, kar je bila napaka. Iz megle je začelo močno pršeti, tako da sva imela v Žrelu zoprno drsalnico.
Pri Domu pod Storžičem sva malce čakala na deževno luknjo. Ob treh sva jo dočakala in šibala sva po Žrelu (povsem kopno) navzgor. Ob štirih naju je na vrhu celo nalahno božalo sonce. Dol sva šla po Petem žrelu, da sva pogledala, če bova našla še kaj od opreme, ki je ostala v plazu. Snega je dovolj za lepo dričanje, le vsi skoki so kopni (nekaj je kar sitnih). Prav zadnji skok, ki te pripelje ven iz stene je pa strašen. Umaknila sva se mu desno ven iz grape. Malce nižje pod tem skokom sva našla eno palico (po Murphy-ju seveda ni bila par od prejšnje). Tu snega potem zmanjka. Do melišča naju je…
Dobila sva pismo (hvala), da imajo v Domu pod Storžičem najdene smuči. Res sva tam dobila Marijanine smuči (hvala GRS-jevcem, da so jih prinesli dol). Dodatno sva (prav nič nisva prosila) dobila še zvrhan koš upravičenih in neupravičenih očitkov oskrbnice, ki si je za konec pela hvalo, ker smuči ni vrgla proč?! Skočila sva na kopno melišče pod S steno Storžiča. Na melišču (pod skokom, ki pelje v Peto žrelo) sva našla cepin in odlomljen del čelade. Splezala sva čez skok, od tam navzgor pa je še vse pod snegom. Tu sva še pred steno ob rušju našla eno palico. Vstopila sva tudi v samo grapo, povz…
Greva z juga: Mače pri Preddvoru. Snega na tej strani je zelo malo (v Julijcih ga je zapadlo veliko več). Začne se šele od Bašeljskega prevala navzgor. Še največ ga je prav na sami potki. Do vrha gre brez posebnih težav.
Moči narave so naju povsem nebogljena zagnale na tanko črto med smrtjo in življenjem. Na koncu črte so se odločile za življenje. Dano nama je bilo, da sva plaz preživela. In to kakšen plaz... Zjutraj je snežilo. Malo sva cincala, kam bi šla. Lavinska napoved je za K-S Alpe razglasila I. stopnjo (najmanjšo) nevarnosti plazov. Le, če bi zapadlo 20cm in več novega snega, bi se dvignila za eno stopnjo. V Julijcih je bila razglašena II. stopnja (v primeru 20cm torej III.). Odločila sva se za krajšo varianto v K-S Alpe, Storžič iz tržiške smeri. Namenila sva se smučat Peto žrelo. Parkirišče pod zap…
Malce sva utrujena in kakšna krajša tura bo ravno prav. Na cesti do Doma pod Storžičem je zapora: ledena sankaška proga. Do koče je slabe pol ure. Sledila sva gazi, ki je vodila v Kramarjevo. Midva sva nadaljevala po melišču navzgor. Ozek prehod/skok pod Petim žrelom je kopen, obplezala sva ga po desni strani (rušje). Ravno sva vstopala v Peto žrelo, ko je Iztok (se ve, da je Tomazin, smo pri Tržiču) že sestopal. V žrelu je snega zelo veliko, napredovanje pa brez težav. Prečka iz žrela v desno je že bolj kopna, tudi naprej do vrha je sneg spihan. Težav ni. V samem Petem žrelu bi se dalo smuča…
Pred dvema dnevoma sem se vračal z vrha po tem žlebu in nato prečil pobočje Psice do Velike in Male Poljane ter se spustil do Doma pod Storžičem....
Pot brez posebnosti, v dobrem stanju. Razgledi še vedno fenomenalni, senčke na poti pa tudi kar precej....
Včasih je bil žig v gostilni na Avstrijski strani MP Jezersko, takoj čez mejo. Ko sem bil nazadnje tam (zima 2021) je bila gostilna sicer zaprta,...